Na Otočcu o aktivnem državljanstvu

Slovenija je na tem področju na repu med evropskimi državami, je v uvodu foruma poudarila predstavnica prirediteljev Felicita Medved.

Izobraženi državljani pogoj za uspešno družbo

Po njenih besedah so izobraženi in aktivni državljani pogoj za uspešno demokratično družbo, državljanstvo pa ni le opisovalna kategorija. Ni le ime države, zapisano v potnem listu, državljanstvo ima tudi svojo vsebino, podstat in cilj, je povedala.

Zasnova državljanstva razume članstvo v družbi kot vse bolj vsestransko in vedno bolj odprto. V tem smislu je državljanstvo napredni projekt, ki se ne ukvarja le z državljani, temveč z ljudmi kot osebami in načini, kako naj bi v javnem življenju delovale politične skupnosti in bile v družbi obravnavane kot enakovredni člani, je pojasnila.

Vesna Pusić

Na forumu tudi hrvaška poslanka Vesna Pusić

Več aktivnega državljanstva pomeni več demokracije, boljšo družbo in manj sporov, mehanizmi državljanskega sodelovanja pa vključujejo udeležbo na volitvah, referendume, prostovoljno delo, delo v lokalnih skupnostih in dejavnosti, ki državljanom omogočajo vključevanje v procese sodelovanja in soodločanja, je še dejala.

Enodnevnega foruma sta se udeležila tudi gosta, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednica poslanskega kluba Hrvaške narodne stranke (HNS) v hrvaškem saboru Vesna Pusić, oba pa sta vlogo aktivnega državljanstva poudarila.

Pusićeva: Začetki državljanstva so bili krvavi

Po besedah Pusićeve so bili začetki državljanstva krvavi in nasilni, spremenili pa so se v največjo vrednoto in smisel obstoja države. Aktivno državljanstvo predstavlja razliko med podaniki, ki samo prejemajo, in državljani, ki ustvarjajo državo, je opozorila.

Ker je državljanstvo v tranzicijskih državah premalo razvito, kar po njeni oceni velja tudi za Hrvaško in Slovenijo, se je potrebno na to temo vedno vračati, je podčrtala, brez aktivnega in agresivnega državljanstva pa niti ena država nima smisla, je povzela. Kot je povedal Gantar, se sodobna klasična demokracija sooča z krizo, ki se vleče od osemdesetih let minulega stoletja, povezana pa je s krizo legitimnosti demokracije.

"Kriza sproža vrsto vprašanj"

Po njegovih besedah kriza sproža vrsto vprašanj, med njimi je tudi pojav novih tem, ki zahtevajo politično deliberacijo, odločitev in minimalno kompetenco. Gre za teme, kot so biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, medicinski fenomeni in problemi poseganja v človekovo telo, novi mediji, področja elektronskih telekomunikacij ter ostala vprašanja, ki posegajo v mentalno in družbeno zasebnost, je nadaljeval.

Ker gre za javne zadeve, mora državni zbor o njih razpravljati, hkrati pa tega ne more storiti sam. Problema se mora lotiti z aktivnimi državljani in različnimi strokovnimi ter interesnimi skupinami, pripraviti pa mora prostor politične razprave, ki omogoča pri zadevah, katerih posledice trenutno še niso jasne, racionalno odločanje, je še povedal.