Študenti pred parlamentom posipali pepel

Predsednica študentske organizacije Katja Šoba napoveduje, da pri boju za pravice študentov "trenutno ne izključujemo niti referenduma, niti množičnih demonstracij ali zasedbe javnih prostorov niti široke državljanske nepokorščine". Sicer pa so prejšnji četrtek pred stavbo vlade simbolično zažgali izhodišča za zakon o malem delu, ob tem pa premiera Boruta Pahorja pozvali k ureditvi razmer na ministrstvu za delo.

"Vlada nepremišljeno ukinjajo študentsko delo"

Po mnenju študentske organizacije predlagana izhodišča bistveno slabšajo socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinjajo študentsko delo. Zaradi neurejenosti ostalih področij, ki kreirajo socialni položaj študentov, študentsko delo predstavlja zelo pomemben socialni korektiv, poudarjajo v organizaciji. Po njihovem prepričanju se s tem predlogom tretjini študentom neposredno onemogoči dostop do študija, izhodišča pa obenem nakazujejo na elitizacijo visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja.

Podatki ministrstva "zavajajoči in demagoški"

ŠOS poudarja, da so podatki, ki jih ministrstvo za delo navaja v svojih strokovnih podlagah, "zavajajoči in demagoški". Ministrstvo v gradivu navaja, da skupina študentov v povprečju dela skoraj deset mesecev na leto, ta podatek pa je po mnenju študentske organizacije neresničen, saj bi ob povprečnem plačilu 4,5 evra na uro in desetih mesecih dela študent zaslužil okoli 8000 evrov. Po podatkih davčne uprave pa je takšnih zgolj dva odstotka študentov, navajajo v ŠOS.

Od 510 do 562 evrov na mesec za stroške študija

Glede na to, da izhodišča zakona predvidevajo omejitev študentskega dela na 672 ur letno oz. 14 ur tedensko, se po mnenju organizacije na ministrstvu ne zavedajo, da študenti povprečno potrebujejo od 510 do 562 evrov na mesec za stroške študija. Ob povprečnih štipendijah v višini 180 evrov, ki pa jih prejema zgolj 23 odstotkov študentov, in ob predpostavki, da imamo v Sloveniji že skoraj 100.000 brezposelnih odraslih, ki se borijo za svoje preživetje, si je nemogoče predstavljati, kako bodo starši financirali študij svojim otrokom, so zapisali.

Študeni proti upoštevanje študentskega dela v delovno dobo

Upoštevanje študentskega dela v delovno dobo za študenta po oceni ŠOS vodi v izenačenje študentskega dela s pogodbo o zaposlitvi oz. delovnim razmerjem, kar posledično pomeni, da bodo prispevki za študentsko delo skoraj povsem izenačeni s prispevki pri drugih pogodbenih oblikah. To bi pomenilo dodatno obremenjevanje delodajalcev, kar bi se v končni fazi prevalilo na študenta, na primer znižanje neto urne postavke. V kolikor bodo v sistem malega dela vključeni tudi upokojenci in brezposelni se bo povpraševanje delodajalcev po študentih drastično zmanjšalo, s tem pa bo delo študentov postalo nekonkurenčno, so prepričani v študentski organizaciji.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je sicer na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade glede študentskega dela napovedal, se bodo ta teden začeli dogovarjati s posameznimi zainteresiranimi skupinami, tudi študenti. "Še vedno vidimo najboljšo rešitev v tem, da se študentsko delo ne ukine, pač pa se ga na novo uredi znotraj t.i. malega dela," je povedal minister.