Ude: Predlog ustavne obtožbe je politični konstrukt

Omenjen konstrukt po njegovih besedah ne zdrži resne pravne presoje. Ude je za naš medij poudaril, da je zato več razlogov. Prvič ne vem kako bo opozicija obrazložila konkretno kršitev slovenske ustave, ker na splošno trditi, da je predsednik kršil ustavne pravice zato, ker je odlikoval nekoga, ki bi lahko kdaj v preteklosti kršil te ustavne pravice, to ni podlaga za ustavno obtožbo predsednika! Mislim, da gre spet za čisto politično akcijo, ker želi opozicija imeti priložnost, da razpravlja o političnih razmerah pri nas. Do ustavnih sodnikov predlog obtožbe sploh ne bo prišel, ker je zanjo treba dobiti absolutno večino v državnem zboru. Zato pa ni nikakršnih možnosti.

Pirnat: Gre za politično dejanje

Dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat pa meni, da je predlog ustavne obtožbe politično dejanje, saj je nalašč zastavljen tako, da ga lahko vloži manjšina poslancev. Drugačna politična presoja nekega dejanja sama po sebi še ne predstavlja kršitve ustave, predlog ustavne obtožbe mora biti pravno utemeljen, je poudaril Pirnat.

Predsednikov urad: Predlog je neutemeljen

Iz urada predsednika republike Danila Türka so medtem sporočili, da je predlog ustavne obtožbe neutemeljen. Predsednik ni kršil ustave, obtožba o simbolnem zaničevanju človekovih pravic je neresnična in zato žaljiva do institucije predsednika republike, so sporočili iz urada predsednika republike.

Türk bo predlog ustavne obtožbe sicer komentiral, ko ga bo prejel in se z njim podrobno seznanil, že sedaj pa opozarja na njegovo očitno neutemeljenost, so zapisali v predsednikovem uradu. Po njihovih besedah je sicer res, da je v demokratičnem pravnem sistemu vselej dopustno uporabiti ustavne mehanizme, vendar se je treba izogibati njihovi neutemeljeni uporabi. Kot pojasnjujejo, daje ustava predsedniku pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje slovenski ustavni red in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije, poudarjajo.

Predsednik je po njihovih navedbah že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo pred agresivnim velikosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, je priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic, so še zapisali.

Pahor: Predsednik ima pravico do svojega stališča

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da je predlog ustavne obtožbe predsednika republike v času, ko je v ospredju izhod iz krize, manj pomembno vprašanje. Kot je pojasnil premier, "ima predsednik republike pravico do svojega stališča in njegovo stališče, tudi če se jaz z njim ne strinjam, v ničemer ne ogroža ustavnega reda in zakonitosti".

Pahor: Ta korak težko razumem

"Mislim, da se tukaj opozicija odloča za korak, ki ga težko razumem, ker je pretežak za neko odločitev, s katero se pač ni mogoče strinjati," je po seji vlade dejal Pahor. Ob tem je poudaril, da ima opozicija v času, ko je vlada osredotočena na pripravo ukrepov za izhod iz krize, sicer pravico izbrati tudi druga vprašanja.

Gantar: Predlog nima veliko možnosti za uspeh

Predsednik DZ Pavle Gantar pa meni, da predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka v DZ nima veliko možnosti za uspeh. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, po njegovem mnenju kaže na zadrego pri opredelitvi, kaj je ključna kršitev.

Predlog za ustavno obtožbo je popolnoma legitimen, poslovniško in zakonsko možen predlog, ki pa ima predvsem svojo politično konotacijo, pravi Gantar. Kot je prepričan, se bo o tem na tak način tudi razpravljalo v DZ, predvidoma na februarski redni seji, ki bo potekala v začetku marca.

Predlog bodo po Gantarjevih zagotovilih takoj poslali predsedniku republike

Predlog, ki ga je Gantar dobil danes, bodo po njegovih trditvah tudi takoj poslali predsedniku republike, ki se lahko pisno ali ustno na seji zbora izjasni oz. odgovori na očitke. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo Türk udeležil omenjene seje DZ, je Gantar dejal, da bo predsednik republike vabilo dobil, od njega pa je odvisno, ali se bo za to odločil ali ne.

Kot pravi Gantar, mu o neuspehu vloženega predloga obtožbe govori tudi politični instinkt, saj je prepričan, da "zadeve, ki so v samem obtožnem predlogu, ne zdržijo resne pravne in politične presoje". Ne verjame, da bi bila podelitev odlikovanja predsednika republike Tomažu Ertlu tako huda kršitev ustave, da bi se DZ odločil, da sproži postopek obtožbe pred ustavnim sodiščem.

Janez Janša in Radovan Žerjav

Predlog za sprožitev postopka ustavne obtožbe pred ustavnim sodiščem mora DZ vložiti najmanj 30 poslancev, kar se je zgodilo, vsebovati pa mora opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona ter predloge dokazov o očitani kršitvi. Z vidika ustreznosti ga mora pregledati zakonodajnopravna služba, DZ pa mora o njem odločiti v 60 dneh, sicer šteje, da je predlog zavrnjen, pojasnjuje Gantar.

Kot dodaja, DZ o predlogu odloči z absolutno večino 46 poslancev. "Če bi bil takšen sklep sprejet, kar jaz ne verjamem, DZ toži predsednika republike pred ustavnim sodiščem in imenuje svojega zastopnika," je še pojasnil Gantar.