ŠOS: Malo delo je potuha državi

"Novi sistem socialne države, ki vključuje malo delo kot korektor na trgu delovne sile, je žrtvovanje posameznika in socialne varnosti na račun konkurenčnosti Slovenije," je dejala predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Šoba.

ŠOS moti omejevanje dela

ŠOS v zakonu najbolj moti omejevanje dela, saj predlagajo raje večji nadzor in enotne evidence vpisa študija. Poudarjajo namreč, da je študentsko delo socialni korektiv, zato naj študentje delajo, kolikor potrebujejo sredstev za stroške študija.

Katja Šoba

"Dvomimo, da bo zakon povečal redno zaposlovanje"

Tudi v ŠOS menijo, da zakon jemlje fleksibilnost na trgu dela. Po besedah Šobe so študentje del neaktivnega prebivalstva in morajo študiju prilagajati aktivnosti, ne pa obratno. Prav tako se ne strinjajo, da malo delo zajema študente, upokojence in brezposelne, dvomijo, da bo to delo povečalo redno zaposlovanje in opozarjajo na plačevanje prispevkov. Študentje namreč že plačujejo zdravstveno zavarovanje, pravi Šoba.

Zorko: Ta zakon ni regulator študentskega dela

Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je malo delo nova oblika razbijanja standardne zaposlitve in "le dimna zavesa za glavni problem trga dela v Sloveniji - in to je njegova razvojna stagnacija". Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je poudaril, da zakona ne smemo dojemati kot regulator študentskega dela. To problematiko bi morali po njegovih besedah urejati v posebnem zakonu.

Jože Smole

Tudi Zorko opozarja, da v zakonu ne bi smeli vključevati različnih skupin skupaj. Zakon, kot opozarja, utegne povišati tudi prekerne oblike dela. Določa namreč, da delodajalec lahko preko malega dela zaposli največ 30 odstotkov delavcev. "In to naj bi spodbujalo redne oblike zaposlovanja?" sprašuje Zorko.

Smole: Zakon bo podvojil delo na črno

Da bo zakon kar podvojil delo na črno, pa so prepričani v Združenju delodajalcev Slovenije. Generalni sekretar združenja Jože Smole je dejal, da zakon ne rešuje zagat, ki so nastale zaradi anomalij na trgu dela glede študentskega dela in je tako neuporaben. Sprašuje, ali ne bi bilo lažje uvesti potrebnega nadzora. Predlog omogoča le delo na nesistematiziranih delovnih mestih in delavci ne bodo mogli opravljati del, ki jih potrebujejo delodajalci, pravi Smole. Posebej zaskrbljujoče pa je, "da z onemogočanjem študentskega dela, ki je predstavljal edino prožno obliko dela, zakon še bolj otežuje položaj delodajalcev". "Posledica krize in globalizacije so vedno večja nihanja na trgu dela, na kar se tako ne bomo mogli uspešno odzvati," opozarja. Ob tem dodaja, da zakon predvideva večji strošek dela in je v nasprotju z izhodno strategijo.

Mateja Kožuh Novak

Kožuh Novakova: Zakon je tipični primer pripravljenosti na dialog

Predsednica Zveze upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je izpostavila sodelovanje, kot ga prinaša ta posvet, kar je edini način, "da bo civilna družba ustavila ta turbokapitalizem". Meni pa, da je ta zakon tipičen primer odnosa pripravljenosti piscev zakona za dialog, saj so, kot pravi, zakon šele dobili na mizo.

Vsebina konference bo zbrana v dokumentu, ki ga bo ŠOS z vsemi podpisanimi socialnimi partnerji posredoval predsedniku države Danilu Türku, premieru Borutu Pahorju, pristojnim ministrstvom in poslancem.