Pahor: Pučnik z inventuro zadnjih 20 let ne bi bil zadovoljen

Spomnil je, da prelom ni prišel sam od sebe, ampak je bil sprva rezultat upora posameznikov, ki so plačali tudi z zaporom, medtem ko je bila večina javnosti še ravnodušna. Pri tem je Pahor v svojem nagovoru omenil pomen delovanja "nestorja slovenske demokracije", kot je definiral pokojnega Jožeta Pučnika, delovanje Nove revije, ustanavljanje političnih strank in ne nazadnje ustanovitev Demosa.

"Pučnik ni bil človek kompromisov"

Predsednik vlade je pojasnil, da smo morali po letu 1990 Slovenci nadoknaditi, kar smo izgubili po drugi svetovni vojni, ko je tedanji sistem onemogočal hitrejši družbeni razvoj. Pahor se je ob tem vprašal, kako bi "inventuro" zadnjih 20 let ocenil Pučnik. Po njegovem bi bil sam nezadovoljen, saj ni bil človek kompromisov. Premier je sicer menil, da je Slovenija veliko dosegla, saj se ji je uspelo osamosvojiti proti volji velikih sil in izoblikovati suveren prostor kot članica EU in Nata. "To niso majhni zgodovinski premiki," je ocenil.

Borut Pahor in Janez Janša

Obenem pa je Pahor menil, da so tranzicijski problemi danes bolj razgaljeni kot nekoč in da odpirajo več perečih vprašanj, kot je delovanje pravne države. V tem pogledu je pozdravil tudi dokument 20+20, ki ga je pripravil Pučnikov inštitut in ki se po Pahorjevem umešča v druge podobne premisleke o prihodnosti Slovenije.

Peterle: Brez zmage Demosa danes ne bi proslavljali

Volitve leta 1990 so bile najpomembnejše v zgodovini slovenskega naroda, je menil premier prve povojne demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Po njegovem je pomembno zlasti, kdo je tiste volitve dobil, saj če ne bi bilo Demosa, danes ne bi veliko proslavljali. Kot je na popoldanski okrogli mizi vocenil vodja Demosove vlade, zdaj sicer evropski poslanec Peterle, bi se brez zmage Demosa stare sile sicer "taktično prilagajale" razmeram, ne bi se pa vsebinsko prenavljale.

"Kriza je drugačna kot pred 20 leti"

Po njegovem je Slovenija danes v krizi, ki je drugačna kot pred 20 leti, vendar za razliko od takrat Peterle danes ne vidi iste do sprememb odprte atmosfere, niti pripravljenosti do določenih žrtev.

Rupel: Ertlovo odlikovanje napoveduje vrnitev komunističnih "japijev"

Več govorcev se je dotaknil tudi odlikovanja nekdanjega vodje Službe državne varnosti Tomaža Ertla. "Ertl ni in ne more biti simbol demokracije," je prepričan Peterle. Ertlovo odlikovanje pa je po besedah Dimitrija Rupla napovedalo vrnitev slovenskih komunističnih "japijev", ki si pripisujejo zasluge za demokratične spremembe, na ta vlak pa lahko sedaj očitno stopi tudi Ertl.

"Kot da bi bila Slovenija jurski park"

Kot je opozoril Rupel, se v Slovenijo vračajo ravnanja in ideologije, ki so drugod že propadli. Vzgibi za zavarovanje te dediščine pa dajejo vtis, "kot da bi bila Slovenija jurski park", dodaja. Prav tako je nekdanji zunanji minister opozoril, da če je Slovenija v preteklosti prehitevala druge države, se je to napredovanje zaustavilo, Slovenija pa je postala "dežela zamud in zamudništva".

Janša: Volitve 1990 niso bile v celoti svobodne

Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da volitve aprila 1990 niso bile v celoti svobodne, saj so enega od treh zborov Skupščine RS, zbor združenega dela, s svojimi predstavniki povsem obvladovale sile bivšega režima. Omenjeni zbor je tako po Janševih besedah blokiral marsikatero odločitev, ki bi lahko pripeljala do normalizacije slovenske družbe.

"Odlikovanje Ertla je vrh ledene gore"

Tako je na ravni celotne 240-članske skupščine Demos le s peščico glasov sprejel nekatere ključne akte na področju obrambe, brez katerih bi bila po Janševem vprašljiva celo sama osamosvojitev. Demos je tako po mnenju prvaka SDS "prevzel samo odgovornost, ne pa tudi oblasti". Tudi Janša je omenil odlikovanje Ertla, ki ga je označil za "vrh ledene gore". To in druga dejstva, npr. poimenovanje ceste po Titu, po njegovem postavlja naši družbi tudi številna vprašanja o tem, česa v zadnjih 20 letih nismo naredili, pa bi morali. Nazadnje se je Janša dotaknil potrebe po spremembah. Pri tem je ocenil, da je sedanja ustava "velik politični kompromis med starim in novim".