Po mnenju MSi bo zakon o malem delu škodoval študentom

Ker večini študentom študentsko delo predstavlja edini vir prihodka, ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika opozarjajo, naj se ne igra s študentsko populacijo.

"Obžalujemo trmoglavost ministra"

"Ta zakon pomeni pravi socialni brodolom za študente in tudi za njihove starše. Obžalujemo trmoglavost ministra, ki vztraja pri obstoječi obliki zakona o malem delu. Kot kaže ga lahko le še "študenti na ulici" prepričajo, da predlog zakona o malem delu umakne iz procedure oziroma iz zakona izvzame študente", so v sporočilu za javnost zapisali v MSi.

Msi: Malo delo je dobrodošlo le za upokojence

Kot pojasnjujejo, ministrovo mnenje, da je malo delo dodatek k nečemu, drži za upokojence, ki jim malo delo predstavlja dodaten zaslužek k njihovi pokojnini. Študentom pa malo delo ne predstavlja nobenega dodatka, lahko je le dodatek k štipendiji, ki pa je nimajo vsi študenti, poudarjajo v podmladku. Zato je po njihovih ocenah malo delo lahko dobrodošlo le za upokojence, nikakor pa ne za študente.

Jernej Vrtovec, Msi.

Študenti so specifična skupina

V podmladku tako zahtevajo, da se iz zakona o malem delu izvzame študente, saj so študenti in dijaki specifična skupina. Ti namreč večinoma nimajo drugih prejemkov in jih je treba zato nujno obravnavati ločeno od ostalih skupin, kot so upokojenci in brezposelni.

Obenem tudi zahtevajo, da se iz zakona umakne omejitev, koliko ur lahko študent dela, pri čemer opozarjajo, da so omejitve glede dela poznali v prejšnjem sistemu. "Ne moremo in ne smemo omejevati zaslužka, dokler študenti nimajo zagotovljenega osnovnega vira financiranja - štipendij. Sicer naj minister Svetlik jasno pove, ali lahko preživi s 350 evri zaslužka na mesec," poudarjajo.

"Študentsko delo naj se na novo opredeli"

Ivan Svetlik

Kot predlagajo v podmladku, naj se študentsko delo na novo opredeli v okviru zakona o študentskem delu, ki bo ciljno usmerjen v razvoj študentov, gospodarstva in države v celoti.

Po njihovem mnenju je nujna tudi sprememba višine obdavčitve, saj obdavčitev v višini 30 odstotkov kaže na požrešnost vlade. Dodatna obdavčitev pomeni tudi zavoro v razvoju gospodarstva, saj bo novo obdavčenje avtomatsko pomenilo višje stroške za slovenska podjetja, so prepričani. Omejevanje prisotnosti študentskih delavcev v podjetjih, po katerem bi bil na tri redno zaposlene v podjetju lahko le en študent, pa pomeni, da bodo morala podjetja redno zaposliti več delavcev, česar si v času finančne krize ne morejo privoščiti, so še zapisali.