Pahor študentom: S svojo plačo ne morem preživeti meseca

Študentska vprašanja so pomembna, saj je to po njegovih besedah generacija, ki bo potegnila Slovenijo iz krize.

"Malo delo ni edini problem študentov"

"Malo delo ni edini problem študentov. Radi bi šli skozi nekaj problemov, da bi jih vsaj začeli postopoma reševati," je o namenu konference, ki jo je skupaj z vlado pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dejal Pahor in pri tem izpostavil problematiko štipendij, študentskih domov, najemnin pri zasebnikih, prevoza.

"Interes vlade je, da okrepi dialog"

"Interes vlade je - ne glede na to, kar se je zgodilo - da okrepi dialog," je dejal in predlagal, da bi se dogovorili za delovno obliko srečanj, na katerih bi reševali probleme. Pahor je predstavnikom študentov obljubil, da bo vlada, "kolikor je v naši moči", skušala najti kompromisne rešitve.

"Če ne bomo za vašo generacijo našli rešitve, je to velik poraz politike"

"Če ne bomo za vašo generacijo našli rešitve, je to velik poraz politike, ki želi gospodarsko in socialno okrevanje. Iz nasprotnika želimo narediti zaveznika," je dejal.

Nesprejemljivo je, da morajo študentje delati, da lahko študirajo

Nesprejemljivo je, pravi, da morajo študentje delati, da lahko študirajo, kar je pokazala razprava o malem delu. "Sem za to, da delajo ob študiju, ampak ne zaradi tega, ker je to pogoj, da doštudirajo," poudarja in dodaja, da smo, če je "socialni kriterij izločitveni kriterij, izolirali pomembno število talentov in da Slovenija izgublja ključno surovino - človeški kapital".

Gre namreč za generacijo, ki bo nosilna generacija pri izhodu Slovenije iz krize. "Mislim, da je treba za prekoračitev krize najti tako generacijsko kot socialno solidarnost in kompromise," je še dejal Pahor.

Stališča predstavila tudi Gregor Golobič in Katja Šoba

V nadaljevanju konference je svoja stališča predstavil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič ter predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba.

"Današnja konferenca ni mirovna konferenca. Delo se danes ne začenja, ampak nadaljuje. Konferenca je nova etapa v diskusiji, ki traja od začetka mandata," je dejal Golobič. Pri tem je navedel zlasti svet vlade za visoko šolstvo, ki prediskutira zakone, ki zadevajo študente.

Vlada želi zagotavljati čim višjo kakovost in dostopnost visokošolskega študija za vse

Vlada po ministrovih besedah želi na izobraževalnem področju slediti zlasti dvem ciljem: zagotavljati čim višjo kakovost in dostopnost visokošolskega študija za vse, ki to želijo in zmorejo, ne glede na socialni status. Pri tem je izpostavil odgovornost, saj narašča delež tistih, ki študij zaključijo po prvem letniku.

Golobič o negativnih trendih v slovenskem visokem šolstvu

Na mnogih področjih je visokošolski prostor dober, a se sooča z negativnimi trendi, opozarja Golobič. Pri tem je kritičen tudi do odprtosti v mednarodni prostor oz. nizke mobilnosti študentov. Povečati moramo "privlačnost študijskega prostora za mlade in ambiciozne ljudi iz drugih okolij". Izpostavlja še potrebo evropske družbe po visoko izobraženih ljudeh, pri čemer Slovenija po njegovih besedah še vedno zaostaja.

Šoba: Zakon o malem delu je pripravljen brez analiz in na nerealnih temeljih

Šoba pa je med drugim izpostavila odgovornost politikov za slabo pripravljene zakone, pri čemer navaja zakon o malem delu. Ta je po njenih besedah pripravljen brez analiz in na nerealnih temeljih.

Kdo bo nosil odgovornost?

Šoba sprašuje, kdo bo nosil odgovornost, ko študentje ne bodo več dobili dela in jih vsaj ena tretjina ne bo mogla študirati, "kdo bo kriv za vse slabšo konkurenčnost, ko mladi ne bomo mogli priti do izobrazbe, ker nam bo to onemogočeno zaradi prevelikih stroškov?". Študenti so namreč tudi otroci 100.000 brezposelnih, "ki svojim otrokom ne morejo kriti stroškov študija in tudi mizerna štipendija ne".

"Obravnava zakona se bo začela še preden se bo začel socialni dialog"

Opozorila je tudi na potrebo po socialnem dialogu, saj bo vlada zakon o malem delu obravnavala že v sredo. Torej "še preden se je socialni dialog prav začel", pravi predsednica ŠOS. Ob enem je ŠOS predlagala podpis sporazuma o študentskih pravicah v Sloveniji, s katerim naj bi uredili odnos med vlado in študenti. Pahor sporazum razume kot vrsto socialnega dialoga in če je to lahko dogovor, ki obe strani zavezuje k uresničevanju skupnih ciljev, bo vlada po njegovih besedah sporazum morda tudi podpisala. Predlog bo vlada preučila do konca meseca.

Šoba kritična do Svetlika

Kritična je bila tudi do ministra za delo Ivana Svetlika, ki po njenih besedah "dela eksperiment z najšibkejšimi sloji prebivalstva".

Pripravlja se nov zakon o štipendijski politiki

Glede štipendijske politike je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik povedal, da ministrstvo, kljub temu, da je v DZ novela veljavnega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki med drugim spreminja vstopne cenzuse za pridobitev štipendije, pripravlja nov zakon o štipendijski politiki.

Zakon naj bi med drugim zagotavljal državno štipendijo velikemu številu študentov prve in druge bolonjske stopnje, medtem ko bi štipendije za tretjo stopnjo uredili prek sklada za razvoj kadrov in štipendij. Državna štipendija bi bila na voljo pet let, uvedli bi tudi izjeme za dodatno leto štipendiranja, če je študent v težkem socialnem položaju, starš ali če ima zdravstvene težave. Štipendijski sistem naj bi bil urejen piramidalno, kar bi pomenilo, da bi se državna, Zoisova in kadrovska štipendija lahko nadgrajevale. Okrepili bi tudi možnost kreditiranja študija.

Problem nepodeljenih štipendij

Maršenka Marksel iz ŠOS je opozorila na problem nepodeljenih štipendij - lani že drugo leto zapored niso podelili za 15 milijonov državnih štipendij. "Morali bi stremeti k družbi znanja in enakih možnosti. Sedanji sistem politike državnih štipendij tega ne omogoča in študentje se morajo posluževati študentskega dela," je dejala Markslova.

Marušič o zdravstvenem zavarovanju študentov

Pri vprašanju zdravstvenega zavarovanja je minister za zdravje Dorjan Marušič študente povabil k sodelovanju in iskanju rešitev glede zdravstvenega zavarovanja študentov. Po sedanjih določilih so lahko študentje s statusom zdravstveno zavarovani le do 26. leta. V primeru sprememb bi bilo treba najti rešitev za dodatna sredstva, je dejal minister. Minister za zdravje je izpostavil tudi potrebo po ureditvi preventivnih pregledov študentov.

O bivanjski problematiki študentov

Pri bivanjski problematiki študentov je Anita Hočevar Frantar z ministrstva za okolje in prostor opozorila, da se na ministrstvu eksplicitno z vprašanji zagotavljanja bivanja študentov ne ukvarjajo. Stanovanjski zakon namreč po njenih besedah ureja stanovanja na splošno, pri čemer pa določa prednostne kategorije, med katere sodijo tudi mladi in mlade družine. Premier Pahor je napovedal, da bodo del sredstev za gradnjo študentskih domov in subvencioniranje najemnin za študente zagotovili iz naslova obdavčitve nepremičnin, zakonska podlaga za katero je v pripravi.