Fronta prekercev: Nismo militantni odred Katarine Kresal
Ljubljana - Fronta prekercev je skupina študentov, ki poskuša z najbolj osnovno demokracijo preprečiti mezdno delo, zdaj pa se bojuje z obtožbami, da je nasilni instrument Katarine Kresal.
V sredo smo lahko na seji odbora za notranjo politiko slišali poslance SDS pripovedovati, da je Fronta prekercev načrtovala in začela obmetavanje stavbe DZ. "Poslanec SDS Vinko Gorenak poskuša odgovornost za poškodovanje parlamenta preložiti na notranjo ministrico Katarino Kresal. Po njegovem nas je Kresalova aktivirala kot skrajno krilo svojih podpornikov, policistom pa ukazala, naj ne posredujejo proti tistim, ki mečejo kocke," je dejal Luka Mesec.
"ŠOS se bojuje za obstoječe stanje"
Fronta prekercev se je oblikovala za potrebe študentskih demonstracij 19. maja. Opoldne so se zbrali v parku za filozofsko fakulteto na "alterfestaciji", protestih, vzporednih tistim, ki jih je organizirala Študentska organizacija Slovenije.
"Prekerci smo vsi, ki delamo v nestalnih, nerednih, negotovih režimih dela, ki nam ne garantirajo socialnih pravic," pojasnjuje Luka Mesec. Fronta prekercev ima 70 članov in nobenega šefa, čeprav se profesor Andrej Kurnik v medijih pojavlja kot vsaj idejni vodja."Delujemo kot najbolj temeljna demokracija. Prav vse odločamo na skupščini," je pojasnila Aigul Hakimova. Z leve proti desni sedijo: Luka Mesec, Ana Štromajer, Mitja Šega in Sašo Furlan.
Menili so – in še vedno tako mislijo – da se je ŠOS protestiranja proti zakonu o malem delu lotil napačno. "ŠOS se bojuje za obstoječe stanje, da bodo še naprej lahko črpali državni denar, študentski servisi pa bodo še naprej pobirali 4,5 odstotka zaslužka študentov, brez da bi jim omogočili kakršno koli varnost," je dejal član skupine Mitja Šega.
"Ko so metali, smo bili že v Rogu"
A kljub temu so bili prepričani, da jih bo ŠOS spustil na zbor, ki je bil na Prešernovem trgu. Zato so bili presenečeni, ko so jim varnostniki to preprečili. Odšli so po Čopovi ulici pred parlament. Tam shoda niso imeli prijavljenega, za kar jih je policija pozneje denarno kaznovala.
Sašo Furlan: "ŠOS se je protestov lotil tako: dijakom so obljubili prost dan, jim plačali izlet v Ljubljano in jim razdelili piščalke. Dokler so le pihali v piščalke, so jih imeli za svoje, ko pa so začeli metati kocke, pa ne več. Nato pa so začeli iskati krivce."
Pred stavbo DZ so postavili transparente in odšli pred stavbo NLB, kjer so zažgali letake banke, ki oglašujejo najem posojil. Okoli 14. ure so v spremstvu štirih policistov na konjih odšli v socialni center Rog in ob 15. uri dočakali telefonski klic, da protestniki mečejo granitne kocke v parlament. "Vse to lahko dokažemo," trdijo. ""Nasilje je v nasprotju s potjo, preko katere skušamo mi doseči spremembe."
Gorenak: Predmeti so leteli, ko demonstrantov ŠOS pred DZ še ni bilo
Vinko Gorenak je za SiOL pojasnil, da sta ""Fronta prekercev" in "Delovna skupina proti delu" vabili na "Shod proti malemu delu in delu", ki ga je pristojni policijski enoti prijavil Mitja Šega. V priglasitvi policijski enoti so navedli, da se bodo premikali od filozofske fakultete po Rimski cesti, Borštnikovem trgu, Vegovi, Turjaški, Hribarjevo nabrežje do Prešernovega trga. Tam bi morali torej prireditev končati, a so pot nezakonito nadaljevali po Čopovi, prečkali so Slovensko cesto in po Beethovnovi prišli pred državni zbor. Poročilo varnostne službe G7 kaže, da so v poslopje DZ padli prvi predmeti, takoj ko so prišli pred državni zbor, ko tam demonstrantov ŠOS še ni bilo." Omenjeni skupini to zavračata, saj trdita, da ju, ko so proti stavbi parlamenta leteli prvi predmeti, tam ni bilo več.
Andrej Magajna je na tiskovni konfernci razburil člane Fronte prerekcev
"Razumem, da na nasilje odgovarjajo z nasiljem"
Fronta prekercev nasilje nad stavbo DZ razlaga kot logično posledico stanja v družbi. "Danes je tako, da mora človek pri 15 letih vstopiti v izkoriščevalsko mezdno delovno razmerje. Razumem, da nekateri na tako nasilje odgovarjajo z nasiljem," je pojasnil član skupine Sašo Furlan.
Ana Štromajer – ki ni v sorodu z predsednikom ŠOUL Jernejem Štromajerjem – je "nasilje" delodajalcev spoznala januarja, ko po treh mesecih dela pri Prešernovi družbi ni dobila plačila. "Ko sem jih klicala, so mi rekli, da nimajo denarja za plačilo. Na študentskem servisu so mi rekli, da oni ne bodo naredili nič in naj se dogovorim sama," nam je povedala. Zato je skupaj s še tridesetimi študenti, ki so čakali na plačo, organizirala protest pred podjetjem. "V petek so o tem poročali mediji in že v ponedeljek je podjetje našlo denar za naše plače," se čudi.
Vinko Gorenak in Katarina Kresal
"Medijska pozornost je voda na naš mlin"
Štromajerjeva je bila že pred tem članica skupine študentov, ki se bojuje proti izkoriščanju delavcev. Delovna skupina proti delu, kot se imenujejo, je sodelovala pri še nekaterih podobnih akcijah, na primer zasedbi ministrstva za delo v podporo delavcem Prenove. Za majski protest so se nekateri člani Delovne skupine proti delu oblikovali v Fronto prekercev in Fronta je ostala "Tega nismo načrtovali, a medijska pozornost je voda na naš mlin. Kakorkoli je prišla, nam daje priložnost, da javnosti predstavimo svoje delovanje," je dejal Šega.
V času, ko vse več dela ustreza definiciji "novega suženjstva", jim priložnosti za akcije ne bo zmanjkalo.
Ana Štromajer
Pet glavnih zahtev Fronte prekercev:
− Štipendije za vse študente. "Študentom ne bi bilo več treba delati za študij, s čimer bi se uresničila neposredna pravica do študija," pojasnjuje Šega.
− Univerzalni temeljni dohodek za vse državljane. "UTS bi pomenil socialno varnost na trgu dela, ki gre na roko le delodajalcem."
− Rekonstrukcija, debirokratizacija, dekorporativizacija in decentralizacija študentskih organizacij.
− Stanovanje za vse. "Da ni stanovanj za študente, je krivo le špekuliranje lastnikov, ki želijo prodati po najvišji ceni. V Ljubljani je praznih 13 tisoč stanovanj. Želi tak sistem, kot je na Nizozemskem: če je stanovanje prazno več kot eno leto, se ga sme legalno "zaskvotirati".
− Reorganizacija študija. "Želimo, da nam študij omogoči široko izobrazbo. Bolonjski študij nam omogoča le veščine, da bomo bolj zaposljivi. Pa še to mu ne uspeva."
Predsednica ŠOS Katja Šoba je za SiOL ponovila, da je "ŠOS za varnost na demonstracijah naredil vse, kar je bilo mogoče". Pred časom je prosila policijo, da ji zaradi indicev, da so bili izgredi načrtovani, posreduje imena pridržanih. Pojasnila nam je, da imen ni dobila zaradi varstva osebnih podatkov. "Zgodbe nismo nadaljevali. Nikogar nočemo obtoževati in prosimo, da tudi nas nihče ne obtožuje brez dokazov."
Na tiskovni konferenci Fronte prekercev se je pojavil poslanec SD in član odbora za notranjo politiko Andrej Magajna. Ker se mora Fronta prekercev tudi brez neposrednih stikov s politiki braniti pred obtožbami, da je v službi koalicijskih strank, je Magajno članica skupine Aigul Hakimova glasno oštela. "Če želite govoriti o tej temi, skličite svojo tiskovno konferenco," mu je zabrusila Kirgizijka, ki že devet let iz prve roke spoznava svet slovenskega študentskega dela. Magajna je za SiOL pojasnil, zakaj se je udeležil tiskovne konference. "Hotel sem videti, kakšna skupina je to. Na seji odbora sem se čudil, ko jim poskušali tej skupini podtakniti, da so glavni za nemire pred parlamentom. Gledali smo neki posnetek in čeprav se je končal, preden bi lahko karkoli presodili, so poslanci SDS sklenili, da so člani Fronte prekercev provokatorji nasilja. Namig je bil, da se bodo še pojavljali na demonstracijah in spet spodbujali nasilje."
Poznate to skupino?
Za njih sem slišal že nekajkrat.
Oni se bojujejo proti izkoriščanju delavcev. Jih podpirate pri tem?
Poznam jih bolj kot nasprotnike ŠOS. Videl sem njihov plakat, na katerem je bila skozi črko S v kratici ŠOS potegnjena črta, da je postala dolarski znak, $. Tudi jaz sem tudi kritik ŠOS.
Ste proti zakonu o malem delu?
Ne v celoti. Zakon o malem delu bo na primer odvzel študentskim organizacijam in študentskim servisom denar, ki so ga dobivali iz študentskega dela. Prav je, da te organizacije dobivajo denar, a ne od študentskega dela.
Foto: STA
