Dovški župnik Jakob Aljaž je v svojih spominih zapisal: "Stolp Triglava sem kupil na lastne stroške in ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Vrh Triglava sem kupil za en goldinar." S postavitvijo na območju, od koder se je vzpel na Triglav, so načrtovalci muzeja tako tudi simbolično obeležili zibelko slovenskega planinstva.

Eržen: Projekt je nastajal 25 let

V nič kaj poletnem dopoldnevu se je v Mojstrani zbrala množica planincev, ljubiteljev gora in domačinov, ki so dolgo časa čakali na trenutek, s katerim so uresničili 25-letna prizadevanja za vseslovenski planinski muzej (leta 1984 je zaživela Triglavska muzejska zbirka, ki jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja), prva želja po zbiranju planinske opreme pa se je začela že leta 1900. Pismo o nameri postavitve so podpisali pred štirinajstimi leti, temeljni kamen pa je pred tremi leti položil nekdanji premier Janez Janša. Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja in predsednik PD Mojstrana, se je v nagovoru spomnil vseh prizadevanj, ki so jih vodila do končnega cilja, in se zahvalil vsem ljudem, ki so v projekt verjeli tudi takrat, ko je vse kazalo, da se bo ustavil.

V Mojstrano je danes prišlo več kot 1000 ljudi

Türk: Danes je velik, lep in prazničen dan

Predsednik države Danilo Türk ob otvoritvi povedal, da gre za pomemben dogodek za vso Slovenijo. Planinstvo ima velik pomen tudi za kulturo naroda, saj poleg osvajanja gora in svetovnega slovesa slovenskih alpinistov gore predstavljajo tudi naravni spomenik, ki ga želimo zavarovati pred projekti, ki bi škodljivo posegali v naravo, večkrat v zgodovini pa so predstavljale tudi zatočišče, kjer so se sprejemale pomembne narodne odločitve. Prepričan je, da to potrjuje tudi prisotnost ministrice za kulturo Majde Širca. Ob tem je izrazil tudi podporo ideji o uvedbi varuha gorskega sveta, ki bi skrbel za varovanje tako naravne kot kulturne dediščine slovenskih gora. Zahvalil se je tudi vsem slovenskim piscem, ki so pisali o podvigih slovenskih planincev doma in po svetu, s čimer so ovekovečili njihovo veliko uspešnost: "Če nam tako uspeva v alpinizmu, bi nam moralo tudi drugje."

Ali obisk Majde Širca pomeni, da bo Planinski muzej dobil status nacionalnega pomena?

Ekar: Muzej je nujen za informiranje vsakega Slovenca

Franci Ekar, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije, je o pomenu muzeja za SiOL povedal, da je le-ta z vidika informiranja nujen prav za vsakega Slovenca, saj nas planinstvo postavlja na zemljevid velikih gorskih držav. Muzej mora zato postati tako izobraževalna točka za vse slovenske šole, kot pomemben del turistične ponudbe zgornjesavske doline.

Muzej kot lasten vzpon na goro

Muzej so zgradili s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Ustanove Avgusta Delavca, ki je namenjena zbiranju sredstev za muzej. Vrednost investicije za izgradnjo prve faze skupaj z opremo je bila 3,2 milijona evrov. Zbiranju sredstev se je pridružila tudi večina planinskih društev v okviru Planinske zveze Slovenije, ki so prispevala po tri evre na člana. Cilji muzeja so usmerjeni v zbiranje gradiva in popisovanje dogodkov, izobraževanje mladih, zaradi česar bodo v okolici muzeja še uredili za dodatne aktivnosti. Tako Eržen kot župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav verjameta, da bo muzej na leto privabil okoli 30.000 obiskovalcev in s tem postal pomemben del turistične ponudbe v Mojstrani, ki je v času Jugoslavije že imela sloves turističnega kraja. Muzej se razprostira na 1200 m2 površin, ki so v mansardi namenjene stalni razstavi, v pritličju projekcijski dvorani, informacijski točki Triglavskega narodnega parka, klubski sobi, recepciji s prodajalno spominkov in poslovnim prostorom, v kleti pa občasnim razstavam, knjižnici in prostorom za pedagoške delavnice in depoje. Na stalni razstavi je predstavljenih več kot 450 eksponatov, zbrali pa so jih okoli dva tisoč. Z njimi so se poskušali približati starejši generaciji, z vključitvijo informacijske tehnologije pa mlajši, in tako narediti kompromis za obiskovalce vseh starosti. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot sto sodelujočih iz dvajsetih javnih zavodov in društev. Strukturo muzejske poti so zasnovali kot vzpon na goro: vsebine so predstavljene v enajstih vsebinskih sklopih, v katerih se obiskovalci lahko spoznajo z zgodovino, nevarnostmi in radostmi obiskovanja gora in ekstremnega alpinizma. Obiskovalec se lahko udeležuje različnih iger, kjer tekmuje ali poskuša osvojiti različne vsebine, ki so vezane na planinarjenje. Aktivnosti se nagrajujejo z zbiranjem žigov na poti do vrha.

Več utrinkov z otvoritve:

Oglejte si celotno fotogalerijo

Preberite še:

Türk za socialno pomoč delavcem Preventa in nadaljnje ukrepe

Zaradi stečaja Preventa na Koroškem grozi, da bo brez dela ostalo do 1300 ljudi. Tem je potrebno naprej pomagati, meni predsednik republike Danilo Türk.