Koalicija dosegla načelno soglasje o razvojnih prioritetah vlade

Kot je pojasnil, so v dokumentu o razvojnih prioritetah vlade v letih 2011 in 2012 navedene prioritete, ukrepi, cilji, nosilci nalog ter rok za njihovo izvedbo.

Konsolidacija javnih financ

V sklopu prve prioritete je predsednik vlade izpostavil konsolidacijo javnih financ. Gre za postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2013. To je edina izjema v okviru vladnega rokovnika, pravi Pahor.

Na srečanju so se zavzeli za stabilizacijo javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen, za financiranje razvoja in potrebne infrastrukture, za ukrepe, ki so povezani s povečanjem črpanja sredstev neposredno iz razpisov Evropske komisije, in za večjo učinkovitost porabe proračunskih sredstev.

Izboljšanje plačilne discipline

Pri drugi prioriteti, izboljšanju plačilne discipline, je Pahor pojasnil, da gre za določitev obveznih, razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljanja odbitnega davka na dodano vrednost samo za račune, ki so poravnani v zakonskem roku. Predsedniki koalicijskih strank in krizni ministri so se zavzeli za uvedbo menice kot instrumenta zavarovanja plačil do podizvajalcev in za izločanje iz razpisov tistih izvajalcev, ki nimajo poravnanih vseh svojih obveznosti do podizvajalcev.

Učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala

V sklopu tretje prioritete si je vlada za cilj zadala štiri novele zakonov, s katerimi bo dosegla razširjen zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom, pospešitev kazenskih postopkov, določitev javnofinančnih kaznivih dejanj, ustanovitev specializiranih tožilstev in specializiranih oddelkov sodišč za pregon ter obravnavo gospodarskega in organiziranega kriminala.

Predsedniki koalicijskih strank in ministri so se sestali v Vili Podrožnik.

Izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij

Pri izboljšanju pogojev za delovanje dobrih podjetij Pahor izpostavlja, da v Sloveniji nimamo le slabih podjetij, temveč tudi vse več dobrih. Ker zaenkrat kaže na konjukturo v slovenskih izvoznih partnericah, je to treba po njegovih besedah izkoristiti in omogočiti hitrejše prestrukturiranje slovenskih podjetij, ki so zabredla v težave, imajo pa zdrava razvojna jedra.

Izboljšanje delovanja trga dela

Peta prioriteta določa izboljšanje delovanja trga dela. Po Pahorjevih besedah gre za poenotenje obveznosti in pravic različnih vrst zaposlitvenih razmerij prek socialnega dialoga. Ta mora po ocenah premiera postati bolj konstruktiven in bolj pregleden. Poleg tega želi vlada v sklopu pete prioritete doseči stimulativnejši plačni sistem. Kot enega od ukrepov je Pahor navedel tudi postopno povečevanje minimalne plače, pri čemer dodaja, da ta ukrep ostaja diskutabilen.

Izpeljava strukturnih ukrepov

Vlada si je kot zadnjo prioriteto zastavila izpeljavo strukturnih ukrepov in socialne prilagoditve. Po besedah premiera bodo storili vse, da se v primeru referenduma o pokojninski reformi ljudi prepriča v njeno koristnost in nujnost. Pod zadnjo prioriteto vlade sodijo tudi zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema, izboljševanje kakovosti storitev javne službe in večja prilagoditev javnih izvajalcev potrebam prebivalstva.

Pahor je pojasnil, da bodo ta dokument v torek predstavili na kolegiju predsednika vlade, zatem pa ga bodo obravnavali na vladi. Če bo še kakšna politična dilema, jo bodo razčistili, nadalje pa jo bodo obravnavali na koalicijskem vrhu ta mesec.

Na torkovem kolegiju bodo koalicijski partnerji naredili pregled tistih odprtih političnih vprašanj, ki jih je treba še razčistiti.

Pahor ne vidi razloga za predčasne volitve

Pahor je poudaril, da vlado v letu in pol, če bodo volitve redne in ne vidi razloga, da ne bi bile, čaka trdo delo.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec

Pobuda DeSUS naletela na gluha ušesa

Na klavzuro so koalicijske stranke sicer prišle z različnimi pričakovanji. Prvak DeSUS Karl Erjavec je predlagal, da obravnavajo predlog njihove stranke, in sicer, da bi koalicija umaknila zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi in dosegla soglasje s sindikati. Predsedniki koalicijskih strank so predlog DeSUS zavrnili, zato bo s pobudo ponovno poskusil na torkovem kolegiju predsednika vlade, je povedal.

Dejstvo, da so ostali predsedniki koalicijskih strank zavrnili pobudo DeSUS, se Erjavcu zdi nenavadno. Sam namreč ocenjuje, da je treba pogovor in socialni dialog voditi do tistega trenutka, ko je to možno. Ob tem opozarja, da prostora za dialog več ne bo, ko bo ustavno sodišče enkrat odločilo o ustavnosti referenduma.

Svetlik: Manevrskega prostora ni več

Pobuda je sicer v koaliciji naletela na negativen odziv. Predsednica LDS Katarina Kresal poudarja, da koalicijski partnerji z izjemo DeSUS stojijo za reformo. Prvak Zares Gregor Golobič pravi, da je vsebina reforme minimum in bi odpoved temu pomenila, da ne moremo več govoriti o pokojninski reformi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je opozoril, da manevrskega prostora za tisto, kar so sindikati predlagali, ni.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić

Političnih vprašanj se niso dotaknili

Koalicijski partnerji se niso dotaknili političnih vprašanj in zahtev posameznih strank. DeSUS je sicer tako razpravo pričakoval, teh pogovorov pred klavzuro ni izključeval niti Zares. Medtem pa je predsednica LDS pred klavzuro pozvala, naj zaključijo klavzuro z jasnim seznamom razvojnih ukrepov. Ko bodo to sprejeli, bo to "jasen pokazatelj, ali ima ta koalicija še naprej minimalni skupni imenovalec in potem bodo politične razprave še smiselne. Če pa se niti o tej listi ukrepov ne moremo dogovoriti, potem je vprašanje, kako naprej".

Skeptični odzivi koalicijskih partnerjev na predlog Zares za ustavne spremembe po Golobičevih besedah niso bili najbolj pretehtani in so v večji meri, kot da bi govorili o njihovih pobudah, govorili o tistih, ki te odzive dajejo. Tudi trditve opozicije, da so predčasne volitve dokaj hitro možne tudi brez ustavnih sprememb, po njegovih ocenah ne vzdržijo.

Kresal: Ni pravi čas za ustavne spremembe

Tudi po ocenah Kresalove ni pravi čas za ustavne spremembe. Država namreč po njenem potrebuje razvojno vodenje in razvojno odločanje: "Ljudje potrebujejo službe, potrebujejo plače in verjetno manj od tega ustavne spremembe."

Preberite še: