Na Balkanu lani podkupovalo 12 odstotkov ljudi
Razvoj Slovenije onemogoča predvsem korupcija
Ljubljana - Večina sodelujočih na posvetu društva Integriteta Revščina - korupcija - razvoj, se je strinjala, da razvoj Slovenije onemogoča predvsem korupcija.
Ta klesti vlaganja v infrastrukturo, kar v končni fazi vodi v vse večjo revščino.
Klemenčič: Slovenija je visoko sistemsko skorumpirana država
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je pravno državo primerjal z imunskim sistemom države, Slovenija pa je po njegovih besedah visoko sistemsko skorumpirana država. Med sedmimi naštetimi gonilniki sistemske korupcije jih je v državi prepoznal kar šest. Slovenijo je po vzoru slabega ekonomskega sistema razglasil za "dogovorno pravno državo", kjer regulativa velja le do točke interesa neke elite.
Dobovšek: Cel kup zakonov ustreza le elitam
Podobno zaskrbljen glede pravne države je bil tudi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Maribor, ki meni, da si je izvršilna oblast v Sloveniji podredila zakonodajno. Ustavno sodišče je preobremenjeno, ker "cel kup zakonov ustreza le elitam", te pa sodnikom skušajo vzeti tudi trajni mandat, je dejal. V Sloveniji pravno državo po njegovih besedah onemogočajo predvsem korupcija, klientelizem, elitni dogovori in strah.
Slovenijo je Klemenčič po vzoru slabega ekonomskega sistema razglasil za "dogovorno pravno državo", kjer regulativa velja le do točke interesa neke elite
"Boj proti korupciji je ključen za gospodarski razvoj"
Položaj Slovenije in povezave med revščino, korupcijo in razvojem sta z ekonomskega gledišča predstavila Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete in Jože Mencinger s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Za prvega je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, slednji pa je ključen za boj proti revščini. Mencinger je v tej luči pokomentiral še strategijo EU do leta 2020, ki jo je za razliko od prejšnjih označil za "bolj realno, saj bi večino ciljev strategije dosegli že s 75-odstotno zaposlenostjo prebivalcev".
Hanžek: Nekateri v interesu določenih elit manipulirajo s podatki
Nekdanji varuh človekovih pravic in član upravnega odbora Društva Integriteta Matjaž Hanžek je v svojem nastopu opozoril na vlogo strokovnjakov pri državni korupciji, saj nekateri v interesu določenih elit manipulirajo s podatki. Poleg tega je opozoril na dve, zanj netočni, "večni resnici" - da sta učinkovitost ali konkurenčnost v obratnem sorazmerju s solidarnostjo ali kohezijo ter da je prevelik javni sektor kriv za počasnejši razvoj.
Položaj Slovenije in povezave med revščino, korupcijo in razvojem sta z ekonomskega gledišča predstavila Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete in Jože Mencinger
Beloglavec: Skoraj 80 milijonov ljudi v EU živi pod pragom revščine
V.d. vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec je razpravi dal evropsko noto. Po njegovih besedah skoraj 80 milijonov ljudi v EU živi pod pragom revščine, kar predstavlja slabih 18 odstotkov prebivalcev. Socialna politika in boj proti korupciji sta sicer v pristojnosti članic, vendar si pri tem lahko izmenjamo dobre prakse, je dejal in dodal, da boj proti korupciji in revščini zahteva sodelovanje vseh sfer družbe.
Na Balkanu lani podkupovalo 12 odstotkov ljudi
Dobrih 12 odstotkov prebivalcev držav zahodnega Balkana je v preteklem letu vsaj enkrat dalo podkupnino državnim uradnikom, razkrivajo objavljeni rezultati raziskave Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) in Evropske komisije. Znesek povprečne podkupnine pa je lani znašal 257 evrov.
Eden od najresnejših problemov
V raziskavi je sodelovalo 28,000 oseb iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije in Srbije. Eden od ključnih zaključkov, do katerega so prišli raziskovalci, pa je, da je korupcija poleg revščine in visoke ravni nezaposlenosti eden od najresnejših problemov, ki pestijo zahodni Balkan.
Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija.
Na Hrvaškem podkupovalo več kot 11 odstotkov prebivalcev
Najmanj so podkupnine priljubljene v Makedoniji, kjer se je k temu načinu sodelovanja z državnimi uradniki lani zateklo 6,2 odstotka prebivalstva. V Srbiji je lani podkupovalo 9,3, v Črni gori 9,7, na Kosovem in na Hrvaškem pa malo več kot 11 odstotkov prebivalcev.
Najvišji zneski v Makedoniji
Drugačno sliko pa razkrivajo podatki o zneskih podkupnin. Ti so bili lani najvišji v Makedoniji, kjer so v povprečju znašali 1212 evrov, najnižji pa v Albaniji, kjer so si uradniki na ta način v povprečju prislužili dodatnih 103 evra. Zanimiv je tudi podatek, da so povprečne podkupnine v Srbiji s 349 evri lani presegale znesek povprečne plače.
Rezultati raziskave razkrivajo še, da so med najbolj podkupljivimi javnimi uslužbenci zdravniki, medicinske sestre in policisti.
Foto: STA
