Slovenija med najslabšimi pri izvajanju protikorupcijske konvencije

Tako piše v poročilu mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International (TI) o implementaciji Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Največja težava pri nas je še vedno sistem izvrševanja, so sporočili z Društva Integriteta.

Zgolj sedem držav aktivno izvaja konvencijo

Izmed 37 ocenjenih držav pogodbenic jih zgolj sedem aktivno izvaja protikorupcijsko konvencijo OECD, devet jih izvaja zmerno, v 21 državah pa še vedno beležijo malo oziroma nič izvajanja omenjene konvencije.

Največja težava še vedno sistem izvrševanja

Predsednica Društva Integriteta Simona Habič opozarja, da največja težava še vedno ostaja sistem izvrševanja. Gre za slabo koordinacijo med preiskovanjem in pregonom, pomanjkanje sredstev in usposabljanja za preiskovalce in tožilce. Prav tako potencialno oviro predstavljajo sodni zaostanki in problemi z mednarodno pravno pomočjo.

Primer Patria je sicer prešel iz faze preiskave v fazo pregona.

Obstajajo tudi težave na področju računovodstva in revidiranja, kjer slovenski revizorji niso v zadostni meri osredotočeni na probleme podkupovanja in goljufij.

Dve preiskavi tujega podkupovanja

V Sloveniji po njenih besedah še vedno potekata dve preiskavi tujega podkupovanja. Primer Patria je sicer prešel iz faze preiskave v fazo pregona. Pri drugem primeru, pravi Habičeva, gre za švicarsko farmacevtsko podjetje Novartis (Sandoz Group) in njegovo slovensko podružnico Lek, zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji.

Mednarodno poročilo sicer kaže na napredek s Kazenskim zakonikom z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki Komisijo za preprečevanje korupcije pooblašča kot nadzorni organ za vse primere tujega podkupovanja.

Predsednica Društva Integriteta zato poziva, da država čim prej poveča odgovornost podjetij, ki so vpletena v kazniva dejanja in zagotovi prepoved podkupovanja prek posrednikov. Pričakuje okrepitev strokovnega znanja in virov, ki so na voljo policiji in tožilcem za preiskovanje zapletenih primerov gospodarskega kriminala.

Racionalizacija predkazenskega postopka

Najbolj pomembna pa je po njenem mnenju racionalizacija predkazenskega postopka in skrajšanje sodnih zaostankov. Razviti je tudi potrebno boljše strategije za preprečevanje in odkrivanje tujega podkupovanja, meni Habičeva.

Mednarodno poročilo sicer kaže na napredek s Kazenskim zakonikom z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki Komisijo za preprečevanje korupcije pooblašča kot nadzorni organ za vse primere tujega podkupovanja. Premik je opazen tudi z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega oddelka na Ljubljanskem okrožnem sodišču, je še zapisano v sporočilu društva.

V protikorupcijski komisiji pod vprašaj postavljajo podatke o primerih mednarodne korupcije

V protikorupcijski komisiji ob poročilu organizacije Transparency International opozarjajo na vprašljivo verodostojnost podatkov o kazenskih primerih. Kot navajajo, policija in tožilstvo primerov mednarodne korupcije ne vodita ločeno. Kot so pojasnili v Komisiji za preprečevanje korupcije, je poročilo - tako kot v preteklih letih - kritično ne samo do Slovenije, ampak do večine članic OECD. Pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih, predvsem državah v razvoju in tranzicijskih državah, je po njihovem mnenju z redkimi izjemami še vedno na relativno nizki ravni.

Ugotovitve, ki se nanašajo na Slovenijo, zanje niso presenetljive, saj aktivno sodelujejo v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev, so pojasnili. V večjem delu je tako poročilu mogoče pritrditi, je pa po njihovem mnenju vprašljiva verodostojnost statističnih podatkov o posameznih kazenskih primerih, saj "ne policija, ne državno tožilstvo primerov mednarodne korupcije ne vodita ločeno od primerov domače korupcije".

Slovenija že jasneje določila pristojnosti organov pregona v postopku preiskave

Ministrstvo za pravosodje pa je v odzivu na poročilo zapisalo, da je Slovenija že pred časom jasneje določila pristojnosti policije, državnih tožilcev in preiskovalnih sodnikov v postopku preiskave. Tako je Slovenija upoštevala priporočila delovne skupine OECD proti podkupovanju in zagotovila, da lahko državni tožilci aktivneje usmerjajo in nadzirajo potek preiskovanja, policiji in državnemu tožilstvu pa je zagotovljeno sodelovanje ustreznih strokovnjakov.