Danilo Türk in Erika Fürst

Predsednik republike Danilo Türk je za prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu danes Eriki Fürst podelil zlati red za zasluge. Predsednik DZ Gregor Virant pa je ob današnjem dnevu opozoril pred skrajnimi ideologijami.

"Poskusi spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne v politične namene"

Predsednik republike je v nagovoru ob podelitvi visokega priznanja Eriki Fürst, ki je bila kot 13-letna deklica skupaj z družino deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, poudaril, da je njeno poslanstvo pomembno, saj predstavlja kamen v obrambnem zidu pred grozotami, ki jih je sama doživela in preživela. Še posebej spričo pojavov sodobnega antisemitizma, zanikanja holokavsta, poskusov spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne v politične namene in pojavov neonacizma.

Po besedah Türka se Fürstova, ki v Auschwitzu ni izgubila le očeta, temveč tudi mladost, kljub temu ni vdala, temveč se je odločila, da bo storila vse, da se drugim ne bi nikoli zgodilo to, kar se je zgodilo njej in njenim. Kot je pojasnil, je nagrajenka raziskovalcem, pa tudi pedagogom vedno na voljo s svojim osebnim slikovnim in dokumentarnim gradivom.

Povojno življenje judovske občine v Murski Soboti

Z njimi deli svojo zgodbo o deportaciji in preživetju ter jim naklanja ves svoj čas in požrtvovalno sodeluje pri številnih projektih. Njena pripoved pa se ne omejuje zgolj na grozote koncentracijskega taborišča Auschwitz in na holokavst, pač pa segajo njeni bogati spomini tudi na povojno življenje judovske občine v Murski Soboti in Prekmurju, so besede predsednika Türka posredovali iz njegovega urada.

Virant je medtem v spletnem prispevku med drugim poudaril, da je kljub tragičnim pričevanjem preživelih holokavsta in opozarjanju na nevarnosti in pasti, ki jih prinašajo nestrpnost in sovraštvo do drugačnih, antisemitizma, ksenofobije ter nasilja in nestrpnosti, ki temeljni na rasnih, verskih in drugih predpostavkah odločno preveč, so sporočili iz DZ.

"Bistvenega pomena: spominjanje in poučevanje"

Trenutne zaostrene globalne finančno-gospodarske razmere in hkrati tudi kriza vrednot po mnenju predsednika DZ le še dodatno spodbujajo ter razpihujejo pojave skrajne nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja do različnih etničnih, verskih in drugih skupnosti. Na pojave antisemizitma in nestrpnosti žal, tako Virant, ni imuna niti Slovenija, prav zato pa sta bistvenega pomena spominjanje in poučevanje.

Ob tem je izrazil ponos, da je Slovenija 1. decembra 2011 postala polnopravna članica Mednarodne organizacije za spominjanje na holokavst.

Spomnimo:

Sovjetske sile so 27. januarja 1945 osvobodile taborišče Auschwitz-Birkenau. Združeni narodi so leta 2005 ta dan razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Od leta 2008 dan spomina obeležujemo tudi v Sloveniji.

V Nemčiji in drugod se spominjajo žrtev holokavsta

V nemškem parlamentu so obeležili mednarodni dan spomina na holokavst s spominsko slovesnostjo.