NEDELJA 29.01.2012, 14:17

Koalicijska pogodba: Sodelovanje z opozicijo in višja merila za delo v javnem sektorju

Ljubljana - Koalicija strank SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi je koalicijsko pogodbo podpisala zavedajoč se, da je gospodarska situacija v državi težka.

NATISNIPOŠLJIPISAVA Share

To so zapisali v uvodu pogodbe, ki so jo v soboto po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja objavili na spletnih straneh koalicijskih strank.

Koalicija se zaveda, da je za pozitivno ozračje in trajen napredek v družbi zelo pomembna pripravljenost državljanov in politikov, da presežejo stare delitve. Zato v okviru dela državnega zbora in vlade ne bodo odpirali vprašanj interpretacije dogajanj v drugi svetovni vojni in po njej in se bodo držali načela, da naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti, so zapisali v pogodbo.

Zavezali so se vrednotam strpnosti, spoštovanja etničnih in drugih manjšin ter spoštovanja drugače mislečih. Politika se ne bo vmešavala v delo medijev, uredništev in novinarjev, predsednik vlade in ministri pa bodo s svojim zakonitim in etičnim ravnanjem dajali zgled vsemu javnemu sektorju, so zapisali v pogodbi.

Nevladnim strankam nameravajo ponuditi sodelovanje v okviru partnerstva za razvoj, kot predvideva koalicijska pogodba, pa so s poslancema italijanske in madžarske narodnosti v DZ že sklenili poseben dogovor glede vprašanj manjšin.

PRAVNA DRŽAVA
Stranke podpisnice so sklenile, da bodo sodno vejo oblasti povabile k sodelovanju za ponovno vzpostavitev ugleda in avtoritete sodstva. Same bodo k temu prispevale z brezpogojnim spoštovanjem sodnih odločitev.

Sodne zaostanke nameravajo odpraviti v petih letih, standardni rok reševanja običajnih pravdnih in kazenskih zadev pa skrajšati na šest mesecev na prvi stopnji in na tri mesece na drugi stopnji.

Ključno odgovornost za doseganje ciljev bodo nosili predsedniki sodišč, ki bodo s svojim mandatom odgovarjali za realizacijo. Obenem bodo dobili več pooblastil pri izbiri sodnikov, ocenjevanju in nagrajevanju njihove delovne uspešnost in tudi sankcioniranju.

S spremembo ustave želijo uvesti poskusni sodniški mandat, ki bi mu sledil trajni mandat, sodnikov pa ne bi volili za posamezno sodišče, ampak na splošno, in bi jih potem razporedili tja, kjer so potrebni.

Če bo obstal zapis v koalicijski pogodbi, bodo pristojnost za državno tožilstvo prenesli na ministrstvo za notranje zadeve. Napovedujejo odločno in brezkompromisno preganjanje gospodarskega kriminala in korupcije.

V kazenskem postopku želijo odpraviti sodno preiskavo. Višja sodišča pa praviloma ne bodo več imela možnosti razveljaviti zadeve in jo vrniti v ponovni postopek na prvo stopnjo, ampak bodo morala dokončno odločiti v pritožbenem postopku.

Proučili bodo položaj računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije, pri čemer slednje ne bodo ukinili.

UČINKOVITA DRŽAVA IN JAVNI SEKTOR
Osebna izkaznica bo postala univerzalen dokument, overitve podpisa, ki jih še opravljajo notarji, pa bodo prenesli na upravne enote in s tem pocenili storitev, piše v koalicijski pogodbi.

Združili bodo zemljiško knjigo in zemljiški kataster, zagotovili zemljiškoknjižne vpise brez stroškov in brez izpolnjevanja obrazcev neposredno na sodiščih in VEM točkah.

Uvedli bodo nove e-storitve, na primer naročanje osebnih dokumentov preko spleta pa tudi e-volitve.

Institucije javne uprave nameravajo skrčiti za najmanj 10 odstotkov, načrtujejo pa tudi zmanjšanje števila zaposlenih oziroma stroškov dela v državni upravi in javnem sektorju.

Javni uslužbenci bodo za delovno uspešnost nagrajeni z do dvema tretjinama osnovne plače, nagrajevanja po delovni uspešnosti ponovno uvajajo tudi v sodstvu. Omejiti želijo napredovanje javnih uslužbencev na način, da bi delež tistih, ki bi lahko dobili ob koncu leta najvišjo oceno, omejili na največ 30 odstotkov. Za vse te ukrepe potrebno usklajevanje s socialnimi partnerji, piše v pogodbi.

Vzpostavili bodo bazo podatkov o vseh sodelavcih v javni upravi z njihovimi kompetencami in enote za pomoč resorjem pri upravljanju delovne uspešnosti, vključno z odpuščanjem delovnega razmerja zaposlenim, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov.

Rast plač v javnem sektorju se bo ravnala po rasti plač v gospodarstvu. Plačna nesorazmerja bodo odpravljena skladno z že sprejetimi dogovori.

Več kot 1300 ljudi, ki dežurajo v policiji, civilni zaščiti, poklicnih gasilskih brigadah in v centrih reševalnih vozil, nameravajo združiti v nekaj skupnih centrov, kar pomeni, da bi potrebovali le okoli 400 oseb za 24 urno delo, še menijo koalicijski partnerji.

REGIONALNI RAZVOJ
Načrtujejo decentralizacijo javnega sektorja s krepitvijo vloge in nalog občin, za kar je potrebna sprememba odnosa med državo in občinami. Večji poudarek lokalnega in regijskega nivoja bodo dali na področju socialnih in stanovanjskih politik. Pri slednjem napovedujejo gradnjo najemnih socialnih stanovanj in drugačno vlogo republiškega stanovanjskega sklada.

Napovedujejo strožje omejitve za zadolževanje občin.

OBRAMBA
Obrambno področje bi moralo dokončati vsaj vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, hkrati pa ne zmanjšati števila vojakov, ki je že sedaj nizko, cilje obrambnega resorja povzema koalicijska pogodba.

Vlada bo problem reševala z ukrepi notranje racionalizacije. Obenem napovedujejo nadaljnji razvoj nevojaških zmogljivosti obrambnega sistema in prilagoditev sodobnim virom ogrožanja. Posodobiti nameravajo sistem civilne obrambe ter vzpostaviti ustrezno krizno upravljanje na lokalni in državni ravni.

V stikih z institucijami Evropske skupnosti in Nata pa namerava vlada v razmerah spremenjene finančno-gospodarske krize sprožiti tudi postopek zniževanja prispevka držav v skladu s pristopnimi pogodbami.

Koalicijska pogodba: Za preureditev diplomatsko-konzularne mreže

Peterica strank, ki bodo sestavljale novo vlado, je v koalicijski pogodbi napovedala preureditev diplomatsko-konzularne mreže.

Koalicijska pogodba: Izboljšanje javnofinančne slike

Koalicijska pogodba med takojšnimi ukrepi na gospodarskem področju izpostavlja odpravo strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacijo javne porabe.