V bankah in zavarovalnicah je predvidena ohranitev deleža države pri 25 odstotkih in eni delnici, v državni lasti bi ostala infrastruktura. AUKN bi nadomestili "z drugačno rešitvijo", ki bi zagotovila uveljavljanje načel OECD.

Koalicijska pogodba, ki so jo podpisale SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi, predvideva, da bodo v prvem polletju sprejeli strategijo upravljanja kapitalskih naložb z načrtom umika države iz gospodarstva.

V bankah in zavarovalnicah bodo ohranili 25-odstotni delež plus eno delnico (kontrolni delež države), hkrati bodo sprejeli zavezujoč načrt aktivnosti za pritegnitev zasebnih investitorjev v najkrajšem možnem času. Javna infrastruktura bo ostala v državni lasti, dodajajo.

UPRAVLJANJE NALOŽB IN PODJETIJ
Pripravili bodo časovno določen načrt umika države iz nestrateškega lastništva gospodarskih družb, pri čemer bi lahko izvzeli podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, ki delujejo na mednarodnih konkurenčnih trgih, ter energetiko in infrastrukturo. Prodaja nestrateških naložb se bo opravila po "primerni ceni", so zapisali.

Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) bodo nadomestili "z drugačno rešitvijo, ki bo zagotovila dejansko uveljavljenje načel Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za dobro upravljanje podjetji v državni lasti".

Upravljanje podjetij, kjer je solastnik država, želijo izboljšati med drugim prek primerjave z rezultati tujih in zasebnih podjetij iz iste panoge. Zahtevali bodo dobre poslovne rezultate v primerjavi s konkurenco in vpeljavo sodobnih metod upravljanja.

VLAGANJE V JAVNO INFRASTRUKTURO
Za oživitev gospodarstva in posledično odpiranje novih delovnih mest je predvideno pospešeno vlaganje v javno infrastrukturo. Šlo bi za projekte, ki bi omogočili črpanje sredstev EU, financirali bi se z javno-zasebnim partnerstvom, financiranje domačih virov (javne finance, sredstva javnih podjetij in podjetij v več kot četrtinski posredni ali neposredni državni lasti) pa bi bilo omejeno tako, da bi bilo "skladno z načrti za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in ustavitvijo naraščanja javnega dolga".

K novim investicijam - med katerimi navajajo infrastrukturo (razvojne osi, železnice, letališča), energetiko (nove elektrarne, skladišče jedrskih odpadkov), okolje (čistilne naprave, deponije), informacijsko področje (širokopasovne povezave) in socialno področje (domovi za ostarele) - želijo privabiti zasebni kapital, predvsem neposredne tuje investicije, in neproračunske investitorje (sklade) ter omogočiti učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Nadaljevali bodo z modernizacijo cestnega in železniškega omrežja. Ohranili bodo obstoječi vinjetni sistem cestninjenja osebnih vozil, z elektronskim cestninjenjem osebnih in tovornih vozil v prostem prometnem toku pa bodo nadaljevali po sprejetju enotne odločitve na ravni EU.

Za vodenje investicij v državni infrastrukturi bodo vzpostavili eno gospodarsko družbo v 100-odstotni državni lasti.

Na nepremičninskem področju je med drugim predviden postopen umik države iz sektorja zasebnega nepremičninskega trga, obdržala bi le regulatorske funkcije, sprejem integralnega nacionalnega stanovanjskega programa, ki bo vseboval še finančni in okoljski okvir zagotavljanja socialnih najemnih stanovanj, ter izboljšanje sistema za vrednotenje nepremičnin.

ENERGETIKA
Na področju energetike so med drugim predvidene naložbe v obnovljive vire za pridobivanje elektrike (elektrarne na srednji in spodnji Savi ter Muri, lesna biomasa, sončna in vetrna energija) in v učinkovito rabo energije (energetske naprave in obnove izolacij na vseh javnih stavbah).

Predvideno je nadaljevanje gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, in sicer ob reviziji stroškov in upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za uporabo prenosnega elektroenergetskega omrežja.

Proučili bodo tudi možnost gradnje drugega bloka krške nuklearke s sočasno proizvodnjo toplote za večja mesta v radiju 100 kilometrov.

Pogodba kot eno od priložnosti za gospodarski preboj navaja uporabo lesa, in sicer bi med drugim predpisali ekonomsko upravičeno uporabo lesa pri določenih tipih javnih objektov in za uporabo v energetske namene.

ENOSTAVNEJŠI POSTOPKI
Koalicija med drugim napoveduje, da bo krepila gospodarsko diplomacijo, spodbujala mala in srednje velika podjetja pri nastopu v tujini ter da bo uravnotežila slovensko blagovno menjavo s tujino.

Pri javnem naročanju bodo z uvedbo vsebinskega odločanja in zmanjšanjem možnosti pritožb iz proceduralnih razlogov poenostavili postopke in zagotovili preglednost. Zagotovili naj bi tudi kvote in takšne razpisne pogoje, da bi lahko sodelovala tudi mala in srednje velika podjetja. Vsak, ki se bi prijavil na javni razpis, bi tudi moral razkriti lastniško strukturo. Proučili bi možnost uporabe razpisa z dražbo navzdol.

Podjetja bi vsem institucijam, kot sta davčna uprava ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje idr., poročala na enem mestu - na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve.

Članstvo v zbornicah bo prostovoljno, razen v primerih, ko se članstvo z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odloči za obvezno članstvo. V primeru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa bo obvezno povezovanje v zbornico dodatno omejeno na prejemnike subvencij in lastnike večjih gozdov, so zapisali.

Koalicijska pogodba: Za preureditev diplomatsko-konzularne mreže

Peterica strank, ki bodo sestavljale novo vlado, je v koalicijski pogodbi napovedala preureditev diplomatsko-konzularne mreže.

Koalicijska pogodba: Izboljšanje javnofinančne slike

Koalicijska pogodba med takojšnimi ukrepi na gospodarskem področju izpostavlja odpravo strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacijo javne porabe.

Koalicijska pogodba: Obetata se pokojninska in zdravstvena reforma

Cilj koalicije SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi je doseči čim širše soglasje in enotnost pri rešitvah za izhod iz krize in strukturnih reformah.

Koalicijska pogodba: Sodelovanje z opozicijo in višja merila za delo v javnem sektorju

Koalicija strank SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi je koalicijsko pogodbo podpisala zavedajoč se, da je gospodarska situacija v državi težka.

Koalicijska pogodba: Kultura brez samostojnega resorja, spremembe tudi pri izobraževanju

Na področju izobraževanja se obetajo spremembe pri pomenu mature, načrtujejo tudi spremembe financiranja visokega šolstva.