Na področju zunanjih zadev obljubljajo še dosledno delovanje za ohranitev ozemeljske celovitosti države in čimprejšnjo opredelitev vsebine mejnega spora s Hrvaško, kot to predvideva arbitražni sporazum.

Na področju zunanjih zadev so se koalicijske partnerice v pogodbi dogovorile za preureditev zunanjega ministrstva in slovenske diplomatsko-konzularne mreže.

Število veleposlaništev v državah EU bi skrčili
Odprli naj bi veleposlaništva v državah, kjer ima Slovenija gospodarske interese, število veleposlaništev v državah EU pa skrčili oziroma bi nekatera preuredili v kulturno-gospodarske centre, poleg tega pa odprli še nove centre za kulturno in gospodarsko predstavljanje Slovenije.

V državah, kjer Slovenija nima oziroma ne bo več imela veleposlaništev, naj bi se bolj oprli na zunanjo službo EU. Koalicija ugotavlja, da ima Slovenija v tej premalo svojih predstavnikov, zato nameravajo to spremeniti in si izboriti "maksimalno zastopanost" slovenskih diplomatov na veleposlaniških in še v večji meri na drugih mestih.

Utrditev funkcije političnega direktorja

Koalicijske stranke napovedujejo utrditev funkcije političnega direktorja ter ponovno ustanovitev oddelka ali centra za strateške analize na zunanjem ministrstvu. Zavezujejo se tudi h krepitvi gospodarske diplomacije, ki "bo postala prednostna dejavnost" slovenske diplomacije.

ARBITRAŽNI SPORAZUM

Stranke obljubljajo, da bodo "dosledno delovale za ohranitev slovenske ozemeljske celovitosti". Arbitražni postopek s Hrvaško označujejo za "priložnost, da Slovenija uresniči svojo pravico do pravične kopenske in morske meje".

Napovedujejo, da bo zunanje ministrstvo nemudoma pristopilo k pripravi podrobne opredelitve vsebine mejnega spora, kot predvideva arbitražni sporazum, pri čemer bo Slovenija svojo zahtevo oblikovala upoštevaje vsa zgodovinska in druga dejstva, vključno z upoštevanjem načela pravičnosti.

Za pripravo opredelitve spora in memoranduma bodo uporabili pomoč že obstoječe strokovne in drugih posvetovalnih skupin, v uradno skupino MZZ pa bodo vključeni dodatni strokovnjaki na predlog koalicijskih in opozicijskih strank.

SKRB ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Koalicijski partnerji se zavezujejo tudi h krepitvi stikov s Slovenci po svetu in zamejstvu, ki jim je, kot piše v pogodbi, treba nameniti več pozornosti. Zato bodo preučili modele podpore Slovencem po zakonu o Slovencih izven meja Slovenije ter jih po potrebi dopolnili. Posebno skrb naj bi namenili integraciji oseb slovenskega rodu v slovensko okolje.

Napovedujejo tudi ustrezno posodobitev volilne zakonodaje, ki bo osebam s slovenskim državljanstvom omogočala, da bodo pravočasno prejele gradiva za sodelovanje na volitvah v Sloveniji.

Slovenija pa naj bi si prizadevala tudi za razglasitev Severnega Jadrana za varovano območje ter za hitro pripravo jadranske regionalne strategije, ki naj bi jo uresničevale vse države ob Jadranskem morju, je še zapisano v koalicijski pogodbi.

Na obrambnem področju koalicija napoveduje, da bo v luči finančno-gospodarske krize v stikih z Evropsko unijo in Natom sprožila postopek zniževanja prispevka držav v skladu s pristopnimi pogodbami.

Koalicijska pogodba: Izboljšanje javnofinančne slike

Koalicijska pogodba med takojšnimi ukrepi na gospodarskem področju izpostavlja odpravo strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacijo javne porabe.

Koalicijska pogodba: V bankah in zavarovalnicah kontrolni delež države

Koalicijska pogodba predvideva sprejem strategije upravljanja kapitalskih deležev države v prvem polletju.

Koalicijska pogodba: Obetata se pokojninska in zdravstvena reforma

Cilj koalicije SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi je doseči čim širše soglasje in enotnost pri rešitvah za izhod iz krize in strukturnih reformah.

Koalicijska pogodba: Sodelovanje z opozicijo in višja merila za delo v javnem sektorju

Koalicija strank SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi je koalicijsko pogodbo podpisala zavedajoč se, da je gospodarska situacija v državi težka.

Koalicijska pogodba: Kultura brez samostojnega resorja, spremembe tudi pri izobraževanju

Na področju izobraževanja se obetajo spremembe pri pomenu mature, načrtujejo tudi spremembe financiranja visokega šolstva.