Okrogla miza: Evroskepticizem kot odgovor na integracijo

Pri tem so se večinoma strinjali, da se evroskepticizem pojavlja kot protiutež procesom integracije, načeli pa so tudi vprašanje prihodnjega razvoja EU.

Povod za okroglo mizo v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) je bila knjiga hrvaškega sociologa in politologa Anđelka Milardovića z naslovom Trije eseji o evrospekticizmu, v kateri avtor med drugim spregovori o evroskepticizmu in Evropi.

Accetto: Evropa ne ve natančno, kaj je

Matej Accetto, docent za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je uvodoma problematiziral vprašanje identitete Evrope in se pri tem navezal na mit o ugrabitvi Evrope in trojanski ugrabitvi Helene, iz katerega izvira mit o sovraštvu med Evropo in Azijo.

Evropa se je vrsto let definirala kot Neazija, čeprav od tam prihajajo politični, kulturni in verski nastavki Evrope, je dejal Accetto, ki je opozoril, da se Evropa, ki ne ve natančno, kaj je, še vedno obrača v preteklost ter išče svoje korenine in identiteto.

"Nekatere pobude mejijo že skoraj na naivni optimizem"

O evroskepticizmu pa je menil, da ga je v Evropi veliko, zato skoraj potrebuje protiutež v evropskem optimizmu in pobudah o povezovanju Evrope, kot je bila pobuda o skupni evropski valuti, ki pa mejijo že skoraj na naivni optimizem in idealizem.

Evropski poslanec in podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za JV Evropo Jelko Kacin je problematiziral izraz "evroskepticizem". Po njegovem je EU-skepticizem tisto, o čemer želimo razpravljati, in ne o evroskepticizmu in Evropi, ki je po njegovem širši pojem.

Kacin: Ideje niso dovolj

Kacin nasprotno od Accetta sicer meni, da ideje niso dovolj in da je EU politični projekt, ki zahteva moč prepričevanja in pogum za prihodnost. Sicer pa je prepričan, da gre pri evroskepticizmu za populizem in da ga bo v prihodnje vse manj.

Milardović: Projekt EU, ki je nastal v povsem drugačnih družbenih okoliščinah, se je znašel v krizi

Po mnenju avtorja knjige o evroskepticizmu Milardovića je vsaka oblika evroskepticizma pravzaprav odgovor na integracije. Prav prek vprašanja "koliko integracije" je skušal najti odgovor na to, kaj je evroskepticizem, kdo so njegovi akterji in kako je pozicioniran v političnem smislu.

"Se lahko ksenofobija poveže z evroskepticizmom?"

Projekt EU, ki je nastal v povsem drugačnih družbenih okoliščinah, se je danes znašel v krizi. EU se mora pozicionirati v svetu velikih globalnih igralcev in spremenjene paradigme. Milardović je v knjigi predstavil tudi možne prihodnje scenarije razvoja EU, pri čemer je izpostavil scenarij, po katerem se ksenofobija poveže z evroskepticizmom, kar bi v primeru krize lahko vodilo do spopada kultur in postavilo pod vprašaj projekt EU.

Sicer pa je Milardović na okrogli mizi sprožil razpravo z definicijo razdelitve moči znotraj EU na tri centre moči oziroma "tri lige". Po tej v prvo ligo spadajo Francija, Nemčija, Velika Britanija in Italija, v drugo južnoevropske države, v tretjo pa vzhodnoevropske države. Hrvaška po njegovem spada v "tretjo ligo".

"V prvo ligo ne sodi Velika Britanija"

Jelko Kacin se je strinjal, da obstajajo "lige" v EU, pri čemer je predstavil svoj pogled nanje. Po njegovem v prvo ligo ne sodi Velika Britanija, je pa vanjo uvrstil Poljsko.

Milardović je na razpravi še povedal, da je želel knjigo izdati še pred referendumom, na katerem so hrvaški volivci minulo nedeljo podprli članstvo države v EU. O evroskepticizmu na Hrvaškem sicer meni, da ga ne gre enačiti s tistim v EU. Na Hrvaškem še ne gre za prave procese, realnost bo postal šele s članstvom Hrvaške v EU, predvidoma 1. julija 2013.