Očitno je kritikam prisluhnila tudi vlada. Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav je namreč v DZ povedal, da se je vlada v četrtek odločila čim prej zamrzniti proces ratifikacije Acte.

Organizatorji protestov so napoved zamrznitve sporazuma pozdravili kot "prvo zmago", napovedujejo pa nadaljevanje protestnih shodov na evropski in tudi globalni ravni.

"Dejstvo je, da gre pri tem sporazumu za vrsto nesporazumov"

"Dejstvo je, da gre pri tem sporazumu za vrsto nesporazumov. Kot ministra za gospodarstvo me zanimajo problemi, ki naj bi jih ta sporazum reševal, a tu trčita gospodarstvo in človekove pravice, med katerima je potrebno najti primerno ravnovesje," je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in dodal, da vlada ne bo spreminjala stališča o Acti, dokler ne bo vzpostavljeno to ravnovesje.

Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Roman Jakič, ki je javno predstavitev sklical v želji po razjasnitvi številnih odprtih vprašanj še pred ratifikacijo, je medtem že uvodoma poudaril, da si državljani zaslužijo boljši sporazum. Po njegovih besedah bi bilo potrebno od Acte odstopiti in ne samo zamrzniti njene ratifikacije.

Vrsto kritik je podala tudi informacijska pooblaščenka

Vrsto kritik zoper Acto je podala tudi slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah prejšnja slovenska vlada v fazi sprejemanja Acte tako rekoč nič ni komunicirala z javnostjo oziroma civilno družbo, katere se Acta še kako tiče.

Meni tudi, da je Acta zagotovo poskus pravne regulacije interneta, kar pa danes deluje kot misija nemogoče. Vprašanje regulacije interneta bo sicer v prihodnosti po njenih besedah pomembno vprašanje, vendar pa Acta ni pravi dokument za to. Acto tako razume predvsem kot ogromen pritisk zlasti ameriške industrije.

"Deficit demokratičnosti in transparentnosti"

Direktor slovenskega urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je pojasnil, da je Acta sicer korak v pravo smer na področju intelektualne lastnine, a da ima deficit demokratičnosti in transparentnosti. Zato predlaga zamrznitev, obsežno javno razpravo in šele nato sprejem dokončne odločitve.

Nasprotovanje sporazumu v obstoječi obliki so iz več razlogov izrazili tudi Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino, spletni strateg Vuk Ćosić, sourednik portala E-demokracija.si Domen Savič in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös. Proti Acti so se med drugim opredelili tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Gašper Koren iz slovenskega spletnega podjetja Zemanta in več drugih predstavnikov civilne družbe.

V prid Acti je v uvodnem delu razprave spregovoril le Anders Jessen

V prid Acti je v uvodnem delu razprave spregovoril le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen. Poudaril je velik pomen Acte za evropsko gospodarstvo na področju zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa v odgovor kritikom dejal, da je sporazum uravnotežen, saj da spoštuje tudi temeljne pravice državljanov.

Ob tem je še izpostavil, da po morebitni uveljavitvi Acte ne bo zakonito ali nezakonito nič več, kot je zakonito ali nezakonito že na podlagi današnje evropske zakonodaje. Pač pa naj bi Acta le okrepila infrastrukturo za zaščito intelektualne lastnine.

Kacin: Parlament si ne sme privoščiti prehitrih in nepremišljenih odločitev

Sodelujoči slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so izpostavili potrebo po tehtni in široki razpravi, omenjali so tudi, da se razmišlja o tem, da bi se zaradi tako zelo nasprotujočih si pogledov za mnenje o Acti zaprosilo Sodišče EU.

Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je dejal, da je eden od problemov Acte ta, da se poskuša ukvarjati z zelo različnimi področji. Po njegovih besedah gre za zelo kompleksno problematiko, zato si parlament ne sme privoščiti prehitrih in nepremišljenih odločitev. Podobno je poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. Povedala je, da je pred dokončno odločitvijo potrebno počakati na konkretne pravne odgovore na številna vprašanja.

Evropska poslanka Mojca Kleva je dejala, da trenutno osebno dvomi v ustreznost sporazuma, evropska poslanka Romana Jordan Cizelj pa v zvezi z Acto med drugim pogreša bolj konkretno razpravo.

"Nujnost širše javne razprave pred dokončno odločitvijo"

Oglasilo se je tudi več poslancev državnega zbora. Branko Grims (SDS) problem Acte vidi v tem, da želi probleme v virtualnem svetu reševati z mehanizmi, ki veljajo v realnem svetu.

Poslanca Jožef Horvat (NSi) in Roman Žveglič (SLS) sta poudarila nujnost širše javne razprave pred dokončno odločitvijo in potrebo po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med zaščito intelektualne lastnine na eni ter zaščito temeljnih pravic državljanov na drugi strani.

Glede ravnovesja podobno meni Matevž Frangež (SD), ki se je obenem opravičil za pomanjkanje pozornosti pri odločanju o tem vprašanju v preteklosti.

V Ljubljani drugi protestni shod

V Ljubljani je sicer potekal že drug protestni shod nasprotnikov Acte, ki pa je beležil skromno udeležbo. Na prvem, ki je potekal 4. februarja, se jih je zbralo okrog 3000 v Ljubljani, nekaj sto pa še v Mariboru.

Oglejte si celotno fotogalerijo

Organizatorji so bili kritični tudi do današnje javne razprave o sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta) v parlamentu, ki po njihovem mnenju ni bila javna, temveč je bila omejena le na politično elito in strokovno javnost.

"Intelektualna lastnina zaščitena dovolj"

Protestniki so sicer najbolj zaskrbljeni glede omejevanja svobode interneta in povečanega nadzora nad posameznikovo uporabo interneta, ki naj bi jo sporazum prinašal. Menijo, da je intelektualna lastnina zaščitena dovolj, glasbena in filmska industrija pa bi novo zakonodajo zgolj "izkoristila za nadaljnje bogatenje".

Gibanje 15o ostalo pred zaprtimi vrati predstavništva Evropske komisije

Okoli 16 aktivistov gibanja 15o je v protest proti Acti želelo zasesti prostore predstavništva Evropske komisije v Ljubljani, a so ostali pred zaprtimi vrati. "Sedaj se je pokazalo, da je to, kar nas učijo v šolah, in sicer da ima Evropska unija demokratični primanjkljaj, pravzaprav res. Najpomembnejši problem ni javnofinančni primanjkljaj, ampak primanjkljaj demokracije," je povedal Andrej Kurnik iz gibanja 15o.

"Zamrznitev Acte ne zadošča"

Aktivisti so povedali, da zamrznitev Acte, na kar je vlada namigovala v četrtek, ne zadošča. Menijo, da je treba odpreti širšo javno razpravo o intelektualni lastnini, saj bi moralo biti znanje dostopno vsem.

V gibanju so kritični do vztrajanja predstavnikov Evropske komisije pri sporazumu in njihovih pritiskov na Evropski parlament. To nacionalnim politikom omogoča, da cinično razglašajo možnost zamrznitve sporazuma, so povedali v gibanju.

Turk: Nagibamo se k zamrznitvi ratifikacije Acte

Pereča problematika v zvezi z mednarodnim sporazumom za boj proti ponarejanju (Acta) prehaja v fazo javne razprave. Vlada naj bi se nagibala k zamrznitvi ratifikacije sporazuma.

TEMA: Skupina Anonymous

Prvi preboj na svetovno medijsko sceno je skupina Anonymous doživela pri napovedi vojne scientologiji leta 2008, ko so med drugim organizirali proteste po ameriških mestih.