Zaenkrat še brez resnejših napadov Anonymousa
Ljubljana - "Zaenkrat nismo zabeležili resnejših napadov skupine Anonymous na spletne strani vlade in državnih organov," je povedal direktor direktorata za e-upravo in upravne procese Aleš Dobnikar.
Zadnji večji napad je tako bil zaznan v nedeljo, pred tem pa v soboto; današnji dan pa je pomemben, ker se je z njim iztekel rok, do katerega naj bi napadalci dali čas slovenski vladi, da zamrzne postopke glede ratifikacije sporazuma Acta.
Slovenska skupina, ki se predstavlja za del hektivistične skupine Anonymous, zadnji teden izvaja različne napade na slovenske strežnike. Z vladnega spletnega strežnika so skopirali podatke o internih IP-naslovih, imenih zaposlenih in podatke o nekaterih preklicanih certifikatih. Podatki ne omogočajo dostopa do sistema za izdajo certifikatov in ne omogočajo kraje certifikata.
V nedeljo pa so se odvijala razobličenja nekaterih slovenskih spletnih mest - zps.si, obcinaljutomer.si in probanka.info, ki se vse nahajajo pri istem ponudniku gostovanja. V večernih urah pa so bili izvedeni tudi napadi na spletna mesta slovenskih političnih strank.
Ministrstva sodelujejo z računalniškimi strokovnjaki in tudi policijo
Na ministrstvu sicer pozorno spremljajo dogajanje, sodelujejo tudi z računalniškimi strokovnjaki z drugih ministrstev ter javnega zavoda Arnes in policije. V tem okviru tudi preverjajo, če se kje nahajajo kakšne morebitne šibke točke, poleg tega o dogajanju obveščajo tudi slovensko obveščevalno varnostno agencijo.
V primeru kaznivih dejanj bodo ustrezno ukrepali
Domnevajo, da za dosedanjimi napadi stojijo tudi nekateri posamezniki iz Slovenije, kdo točno, zaenkrat podatkov nimajo. Dobnikar pravi, da bodo po koncu intenzivnejših napadov ocenili, ali je prišlo do kaznivih dejanj, in temu primerno nato ukrepali.
V zadnjih dveh tednih, ko je večja intenziteta napadov, ti izvirajo s strežnikov z vsega sveta. Pred tem so napadi običajno izvirali s kitajskega ali ruskega območja.
Spomnimo:
Mednarodna hekerska aktivistična oziroma t.i. hektivistična skupina Anonymous, ki ima tudi slovensko vejo, je s svojimi aktivnostmi proti Sloveniji začela v okviru globalne akcije, s katero izraža nasprotovanje mednarodnemu trgovinskemu sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta). Slednjega so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.
Acta je sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Pri oblikovanju Acte so sodelovale tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.
Največ prahu je Acta dvignila v zvezi z bojem proti spletnemu piratstvu. Po navedbah kritikov poskuša ustaviti spletno izmenjavo piratskih kopij filmov, glasbe in drugih vsebin s tem, da bo založbam in studiom oziroma imetnikom pravic dala nesorazmerno veliko moč. Očitki zoper vlade držav pristopnic k sporazumu letijo tudi zaradi načina sprejemanja Acte - češ da so se pogajali s predstavniki industrije, ne pa tudi s predstavniki internetne skupnosti.
Preberite tudi:
Spletni teroristi ali borci za svobodo?
Kot anonimno pravi naš sogovornik, gibanje nima članstva, zato se mednje ne morete včlaniti, "smo samo ljudje, zbrani pod eno idejo", ki se povezujejo prek spletnih omrežjih.
TEMA: Skupina Anonymous
Prvi preboj na svetovno medijsko sceno je skupina Anonymous doživela pri napovedi vojne scientologiji leta 2008, ko so med drugim organizirali proteste po ameriških mestih.
Foto: Ana Kovač
