"Sistem družbenih vrednot je treba vnovič vzpostaviti"

Sogovorniki so spomnili na pereč problem naše družbe, ki ga zaznamujeta nezadostno spoštovanje etičnih načel v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh ter razkroj sistema družbenih vrednot, ki ga je treba vnovič vzpostaviti.

Kavčič: Udrihanje čez politiko je škodljivo

Tudi gospodarska kriza je po mnenju večine sogovornikov v prvi vrsti posledica razkroja sistema družbenih vrednot. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je uvodoma ocenil, da je udrihanje čez politiko škodljivo, saj usmerja pozornost od bistva problema. Politiko je treba po njegovih besedah razumeti kot ukvarjanje s skupnimi težavami države, brez politike pa država ne bi mogla delovati.

Hribar: Ustavna prisega je nekaj formalističnega

Filozof Tine Hribar je izpostavil etični pomen ustavne prisege, katere problem po njegovem mnenju je, da v praksi deluje kot nekaj formalističnega. Izpostavlja zaprisego ministrov in se sprašuje, ali se je bodo med vladanjem še kdaj spomnili.

Na tem mestu je opozoril na ravnanje poslancev. Če poslancu kdo zapove, da mora slediti kakšnemu navodilu, po Hribarjevih besedah tako zapovedovalec in poslanec kršita ustavo. Z vidika ustave je ravnanje po svoji vesti ne le pravica, temveč etična in pravna dolžnost, je še poudaril filozof in spomnil na ravnanje Cirila Pucka, ki ga ima osebno za junaka slovenske parlamentarne demokracije.

Kavčič: Politiko je treba razumeti kot ukvarjanje s skupnimi težavami države

Teolog in slavist Peter Kovačič - Peršin je prepričan, da je za vzpostavitev stabilne družbe nujen preobrat k moralnim vrednotam. Spomnil je, da je sodobna kriza v prvi vrsti tudi etična, vendar da je moralno ravnanje stvar osebnega prepričanja in osebne etične drže.

Kovačič - Peršin: Moralno delovanje ni mogoče zapovedati z zakonom

Le moralno ozaveščen posameznik je po besedah Kovačič - Peršina zavezan moralnemu delovanju kot najvišji vrednoti, česar pa ni mogoče zapovedati z zakonom, saj zakon ni nikoli apriori etičen. Zakoni ostajajo mrtvi predpisi, če ne bomo dosegli etičnega preporoda sodobnega človeka, je prepričan.

Hribarjeva: Posvečenost mrtvih še vedno ni sestavni del naše etike

Sociologinja Spomenka Hribar se je dotaknila nespoštovanja etičnih načel in človekovega dostojanstva, med drugim delavcev, pri čemer pa po njenih besedah oblasti niso nič naredile za to, da bi to popravile. Posvečenost mrtvih po njenem mnenju še vedno ni sestavni del naše etike, saj "mrtvi še niso pokopani" in zato tudi med živimi ni miru.

Hribarjeva: Slovenke in Slovence je zaznamovala paradigma "kdor ni z nami, je proti nam"

"Revolucije ljudi ne spametujejo"

Slovenke in Slovence je po mnenju Hribarjeve zaznamovala paradigma "kdor ni z nami, je proti nam", ki jo je, pravi, vpeljal Anton Mahnič, uporabil pa še komunizem. Nekateri pričakujejo revolucijo, pravi sociologinja, ki pa ocenjuje, da to ni pot iz krize, saj revolucije "ljudi ne spametujejo". Verjame pa, da bo morda kakšen ekološki pretres spametoval človeštvo.

Ekonomist Vojko Potočan je spregovoril o etiki v poslovnem okolju. Po njegovih ocenah je osnovna težava, da vsi govorimo o krizi vrednot, toda v zadnjih 20 letih o vrednotah v Sloveniji nismo imeli raziskave. Prav tako nas "tepe" vprašanje razlike med gospodarsko in normativno etiko.

Potočan: Nekatera podjetja se ne držijo načel

Po njegovem mnenju imamo gospodarsko etiko dobro razvito, vendar je težava v tem, da se nekatera podjetja ne držijo načel, ki so bila družbeno dogovorjena. Sicer pa je Potočan prepričan, da moramo najprej sploh opredeliti vrednote, ki bi jih radi imeli.