Damjana Petavar Dobovšek, Patricija Šulin, Ivan Pišek (vsi SDS), Marija Plevčak (DeSUS), Jasmina Opec, Roman Žveglič (oba SLS) in Janez Vasle (NSi) so se že pridružili poslanskim kolegom.

Jasmina Opec je v poslanske klopi sedla namesto ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava, Roman Žveglič pa namesto ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča. Marija Plevčak je nadomestila zunanjega ministra Karla Erjavca, Janez Vasle pa ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak (NSi). Damjana Petavar Dobovšek je zamenjala ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, Patricija Šulin ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača, Ivan Pišek pa notranjega ministra Vinka Gorenaka.

Türk in Pivec sta se poslanskemu položaju odrekla

Černača in Gorenaka bi sicer glede na volilni rezultat morala naslediti Vitoslav Türk in Gregor Pivec, a sta se oba poslanskemu položaju odrekla.

Predsednika vlade Janeza Janše pa je v poslanskih klopeh že zamenjal Robert Hrovat.

"Polnovredni" poslanec z vsemi obveznostmi in pravicami

Nadomestni poslanec sicer deluje kot "polnovredni" poslanec z vsemi obveznostmi in pravicami. Tako je tudi upravičen do poslanske imunitete in do enoletnega nadomestila za plačo po prenehanju funkcije. V primeru vrnitve prvoizvoljenega poslanca nazaj v državni zbor pa nadomestnemu poslancu preneha njegov mandat.

Mojca Prelesnik ostaja generalna sekretarka DZ

Poslanke in poslanci so za generalno sekretarko DZ imenovali Mojco Prelesnik, ki je to funkcijo opravljala že v preteklem mandatu. Za njeno imenovanje je glasovalo 58 poslancev, dva sta bila proti, 24 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Prelesnikova po Virantovem mnenju izpolnjuje vse pogoje

Da Prelesnikova ostane na funkciji generalne sekretarke, je predlagal predsednik DZ Gregor Virant. Kot je dejal, je v minulem mandatu funkcijo opravljala profesionalno in učinkovito, zato ima njegovo polno zaupanje. Poudaril je, da se je ob menjavah oblasti dobro držati principa, da se ljudi v javni upravi ne menja avtomatično. Merila za izbiro sodelavcev morajo biti po njegovem mnenju kompetentnost in motiviranost za dobro delo, pa tudi zaupanje in osebnostno ujemanje. Prelesnikova po njegovem mnenju izpolnjuje vse pogoje.

V tem mandatu bo pri delu služb DZ po njegovih besedah v ospredju poenostavljanje postopkov in odprava administrativnih ovir, pospeševanje elektronskega poslovanja, odprtost in preglednost dela DZ ter racionalizacija. DZ bo namreč moral z zgledom pokazati, da se da v javnem sektorju marsikaj privarčevati, denimo pri potovanjih v tujino.

Mojca Prelesnik

Za imenovanje Prelesnikove je glasovalo 58 poslancev Liste Virant, Pozitivne Slovenije, SD, SLS, DeSUS in NSi, vzdržalo se je 24 poslancev SDS, poslanca SD Andreja Črnak Meglič in Dejan Židan pa sta glasovala proti. Virant pa ob glasovanju ni prijavil navzočnosti, pozneje pa je pojasnil, da je šlo za tehnične težave.

Virant: Nikoli nisem pristal na to, da bi morali ljudi avtomatsko menjati, ko se menja oblast

V izjavi novinarjem je sicer dejal, da je kandidatka dobila "velikansko večino", ob čemer meni, da bo dobro opravljala svoje delo. Po njegovem mnenju je namreč pomembno, da so ljudje profesionalni in kompetentni, nikoli pa da ni pristal na to, da bi morali ljudi avtomatsko menjati, ko se menja oblast.

Virant: Šlo je za različne poglede, to lahko rečemo, vendar je rezultat jasen

Tako kot je že v sami razpravi pojasnil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, tudi Virant zagotavlja, da različno glasovanje koalicijskih strank o Prelesnikovi ne kaže na razpoke v koaliciji. "Šlo je za različne poglede, to lahko rečemo, vendar je rezultat jasen," je dejal prvak Liste Virant.

Tonin: Velike zgodbe tukaj ne bo

Tonin je sicer spomnil, da smo po kolegiju predsednika DZ, na katerem je Virant predlagal vnovično imenovanje Prelesnikove, lahko brali, "kako se pojavljajo prve razpoke v novi vladni koaliciji". Toda "velike zgodbe tukaj ne bo", je zagotovil in pozval, da pa jim moramo dati priložnost, da se o stvareh vendarle posvetujejo, pogovorijo in tudi dogovorijo.

Generalni sekretar DZ je sicer pristojen za vodenje služb državnega zbora. Na predlog kolegija predsednika ga imenuje državni zbor, delo pa opravlja do konca aktualnega mandata.

Prelesnikova je leta 1992 diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, tri leta pozneje pa je na Višjem sodišču v Ljubljani opravila tudi pravosodni izpit. Odvetniško prakso je najprej pridobivala v odvetniški pisarni odvetnika Emila Lipovca, po opravljenem pravosodnem izpitu pa še pri odvetniku Alešu Rojsu.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant

Med leti 1997 in 2002 je imela svojo odvetniško pisarno

Med leti 1997 in 2002 je imela svojo odvetniško pisarno s poudarkom na reševanju primerov s področja gospodarskega in kazenskega prava, v nadaljnjih treh letih pa je delala na tedanjem ministrstvu za informacijsko družbo.

Od leta 2005 do leta 2008 je bila zaposlena pri informacijskem pooblaščencu, kjer je opravljala tudi funkcijo namestnice informacijske pooblaščenke za področje varstva osebnih podatkov. Za generalno sekretarko DZ je bila imenovana novembra 2008, predlagal pa jo je tedanji predsednik DZ Pavel Gantar (Zares).

Vodja Virantovega kabineta postala Katarina Ratoša

Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je za vodjo kabineta predsednika DZ Gregorja Viranta imenovala Katarino Ratoša. Predlog za imenovanje Katarine Ratoša za vodjo njegovega kabineta je podal predsednik DZ Gregor Virant, člani MVK pa so imenovanje soglasno potrdili. Ratoša je sicer v kabinetu predsednika DZ zaposlena že nekaj let, z delom v kabinetu pa je začela v času, ko je bil predsednik DZ France Cukjati.

SDS bo za podpredsednico državnega zbora predlagala Romano Tomc

Poslanska skupina SDS bo za podpredsednico državnega zbora namesto predsednice NSi Ljudmile Novak, ki ji je ta funkcija prenehala ob imenovanju na ministrsko funkcijo, predlagala poslanko SDS Romano Tomc, so pojasnili v SDS. Novakova je bila sicer za podpredsednico DZ izvoljena na ustanovni seji DZ.

Ob predvidenem imenovanju Tomčeve ima koalicija poleg predsedniškega mesta DZ sicer še eno podpredsedniško mesto DZ, ki ga zaseda poslanec SLS Jakob Presečnik, eno podpredsedniško mesto državnega zbora pa zaseda poslanka opozicijske Pozitivne Slovenije Renata Brunskole.

Novakova je sicer že prevzela posle ministrice brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu, funkcija podpredsednice DZ pa ji je prenehala že takoj ob imenovanju na ministrsko funkcijo.

V koalicijskih Listi Virant, SLS in NSi so že napovedali, da bodo Tomčevo podprli. V SLS so pojasnili, da eno podpredsedniško mesto DZ po koalicijskem dogovoru pripada SDS, SLS pa bo izbiro največje koalicijske partnerice spoštovala in bodo zato kandidatko podprli.

V koalicijski DeSUS in v opozicijskih Pozitivni Sloveniji in SD se o tem, ali bodo Tomčevo podprli, še niso pogovarjali.

Pivec in Türk ne želita biti poslanca

Državni zbor bo v torek potrjeval mandate sedmim nadomestnim poslancem. V poslanskih klopeh bodo zamenjali poslance, ki jih je DZ v petek imenoval za ministre.