Država mora ustvariti pogoje, da bo človek na stara leta preskrbljen

Tako je med drugim povedala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, s katero smo se ob začetku Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti pogovarjali o tem, kaj vse bi bilo treba narediti, da bi z ustreznimi ukrepi ustvarjali čim bolj ugodne pogoje za aktivno staranje vse starejše slovenske družbe.

Prejšnji zakon o spremembah pokojninskega sistema ste podprli. Kaj pa bi po vašem mnenju ta vlada še moral upoštevati?
Mislim, da bo treba narediti korenitejši zasuk, saj bo treba pokojnine drugače zaračunavati, ne pa vezati na osebne dohodke, ljudje namreč ne delajo več osem ur in zaradi sodobnih tehnologij je potrebnih vse manj delavcev, posledično pa tudi vse manj sredstev za pokojnine. Po moji oceni, čeprav nisem strokovnjakinja, bo treba izračunati vsakoletni prag revščine in omogočiti tistim, ki iz kakršnegakoli razloga niso mogli doseči polne upokojitvene dobe, da pridejo do praga revščine ali pa še kakšen korak čez. Tisti, ki imajo polno delovno dobo, pa bi morali biti kar nekaj nad tem pragom. Ni namreč v redu, da bogata gospodarska in politična elita prepušča ljudi samim sebi. Omenjeno je zelo narobe zlasti v postsocialističnem obdobju, saj ljudem v socializmu ni bilo treba varčevati.

Tudi sicer je najvarneje, da država, in to smo mi vsi, ustvari pogoje, da bo človek na stara leta, ko ne more več delati, priskrbljen, ne pa prepuščen otrokom ali svojim privarčevanim sredstvom oziroma bankam. V Ameriki so se sesule sanje starejših ljudi, ki so imeli veliko privarčevanega, ko so banke načrtno propadle.

Od kje bi še lahko po vašem mnenju dobili sredstva za pokojninsko blagajno?
Davkov. Zavedati se je treba, da bomo vsi enkrat stari.

Najbrž bodo potrebne tudi spremembe na trgu dela. Kako ga narediti prijaznejšega do upokojence?
Treba je sprejeti zakon o malem delu in mi ga za upokojence pripravljamo. Začetniki in starejši sta dve različni populaciji delavcev. Drugi lahko zelo veliko pripomorejo k uvajanju mladih za določeno delo. Pri nas je tudi problem primarne akumulacije kapitala, kar pomeni, da so izbranci s posedovanjem ustreznih informacij prišli do bogastva na račun večine prebivalstva in hočejo na hitro zaslužiti, zato iz delavstva delajo mezdne delavce.

Kako bi lahko to presegli?
Včasih smo govorili o delavskem samoupravljanju, potem je to Zahod prevzel kot delavsko soupravljanje, mi pa bomo to, kar smo sicer že imeli, od njih prevzeli nazaj, če bomo seveda želeli, da bodo delavci produktivni in znova pripadni podjetjem. Zahod se kot hudič križa boji socializma, zato je morala Jugoslavija razpasti v ognju, ker je kazala prijazen obraz družbe, ne za vse, za večino pa. Svet se bo moral razvijati v to smer, sicer se bomo med seboj pobili.

"Oblikovati je treba torej takšno delovno okolje, v katerem delavci ne bodo čutili potrebe po čim hitrejšem upokojevanju."

Kako bi se morala starosti in izkušnjam prilagoditi delovna mesta oziroma ali se vam ne zdi, da bi tovrstna razmišljanja že morala potekati?
Prejšnjemu ministru sem rekla, da so preveč hiteli z zakonom, namesto da bi začeli izobraževati delodajalce in delojemalce, da bo treba podaljšati delovno dobo. Delavec bi moral imeti okoli petdesetega leta na voljo možnost, da se z neko strokovno osebo pomeni, kakšno bi lahko bilo njegovo prihodnje sodelovanje s podjetjem, da bi lahko delal čim dlje v starost. Oblikovati je treba torej takšno delovno okolje, v katerem delavci ne bodo čutili potrebe po čim hitrejšem upokojevanju. Množice danes dobesedno bežijo v pokoj, kar še slabša stanje pokojninske blagajne.

Pravite, da bi bilo treba v Sloveniji sprejeti zakon o zavarovanju za dolgotrajno nego, ki naj bi zmanjšal pritisk oskrbe starejših na mlajše generacije. Kako bi to pravzaprav naredil?
Obstajajo tri različice zakona, prvo je naredilo ministrstvo, drugo skupnost socialnih zavodov, tretjo pa ZDUS. Zadnji je oblikovan na podlagi različice na ministrstvu. Sicer pa zakon prinaša zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v kar bodo mladi radi šli, saj je finančno breme, ko gre na primer mama v dom za starejše občane, preveliko. Po tem zakonu pa bi moral vsak državljan po 30. letu starosti mesečno plačevati nekaj evrov, v ta namen pa bi se oblikovala neka nova oblika privatnega zavarovanja. Z zbranim denarjem se družini omogoči, da se odloči, ali bo mama živela doma in ji bomo pomagali z oskrbo na domu oziroma bo morda nekdo ostal doma kot družinski pomočnik, kar je primerno zlasti za brezposelne, ali pa bo odšla v dom. Skratka, družina se odloči, kako bo denar, ki ga bo dobila pod določenimi pogoji, uporabila.

Kaj bi bilo še treba narediti, da bi si starejši lahko privoščili pomoč na domu in tako čim dlje živeli samostojno in neodvisno življenje?
V interesu države bi bilo, da daje bistveno več denarja za vzdrževanje zdravega življenja, in takšne nevladne organizacije, kot je na primer naša, ki ima pod svojim okriljem več kot 70 odstotkov vseh starejših od 65 let in nekaj čez 50 odstotkov vseh upokojencev, bi morala država finančno podpirati.

Zdi se, da država nasploh ne zna ceniti nevladnih organizacij in njihovih izkušenj.
To je v Sloveniji še poseben problem, saj imamo v nevladnem sektorju desetkrat manj zaposlenih kot v Angliji, čeprav je omenjeni sektor veliko bolj racionalen, prijazen in manj birokratski od javnih služb.

Jeseni nameravate odpreti svetovalnico za izboljšanje bivanja starejših. Kaj bodo njene prednostne naloge?
Slovenija je v Evropi fenomen, poleg Slovaške ima namreč 80 odstotkov starejših od 69 let, ki so lastniki stanovanj ali hiš. Omenjeno dejstvo je po eni strani zgodba iz socializma, po drugi pa gospoda Jazbinška, ki je k sreči omogočil ljudem odkup družbenih stanovanj, sicer bi ozka bogata manjšina "pohopsala" tudi stanovanjski sklad. Poleg tega trdim, da zniževanje pokojnin pomeni poskus prisiljenja revnih, da bi prodali stanovanjske enote poceni. Politiki bi se morali zavedati, da je to, da imajo ljudje lastna stanovanja, del bogastva družbe. V svetovalnici bomo skušali mladim in starejšim svetovati, da se v velikem stanovanju ali hiši ne izplača živeti sam. Radi bi jim pomagali, da se bodo počutili varne, ko menjajo stanovanja.

ZDUS sodeluje tudi v projektu aktivno državljanstvo, ker se pridružuje prepričanju, da se v državi krepijo mnenja o odtujenosti političnega odločanja. Kako se to kaže in kako bi po vašem mnenju lahko to stanje presekali?
Dogajanja v zadnjih mesecih so eklatanten primer odtujenosti politike od prebivalstva. Od vsepovsod so prihajali protesti proti vstopu v zdajšnjo vlado, pa se je vseeno zgodil. Proti tej vladi pa smo zato, ker je ne more voditi človek, ki ga bremeni sum korupcije. Predsednik Nemčije je moral odstopiti zaradi bistveno manjše stvari in če želimo biti kredibilni v mednarodnem prostoru, moramo na to paziti. Zavedam se, da nihče ni kriv, dokler mu ni dokazano, vendar bi se moral najprej oprati krivde. To je bila za nas huda hiba.

"Zahtevali bomo stalno posvetovanje poslancev z volivci, kar pomeni, da bomo redno obiskovali poslanske pisarne."

Je stranka DeSUS izgubila stik s svojo bazo?
Z omenjeno stranko smo se že pod vlado Boruta Pahorja pogovarjali o sodelovanju, pa se nikoli nismo dogovorili, zato ker se obnaša kot vsaka druga stranka, to je, da govorijo v imenu ljudi, jih pa nihče ne vpraša, kaj bi pravzaprav radi. Predstavnikom DeSUS-a smo rekli, da nismo pretendenti za njihove prestole, temveč pričakujemo le to, da pri tako velikih in vitalnih odločitvah, kot je pokojninska reforma, slišijo, kaj hočejo ljudje, saj bodo tako veliko močnejši v parlamentu, za njimi bi namreč stalo vsaj 240 tisoč ljudi. Ob takšnem dogovoru pa je seveda težko izpeljati svoje lastne interese in to je tipično ter po svoje tudi razumljivo. Mi namreč zagovarjamo interese večine, oni pa morajo kot stranka preživeti. In Karel Erjavec je sila spreten, dela le za lastno korist in pri tem izkorišča tudi svojo stranko. Problem je v tem, da se pustijo izkoriščati.

Kako boste uresničevali idejo aktivnega državljanstva?
Zahtevali bomo stalno posvetovanje poslancev z volivci, kar pomeni, da bomo redno obiskovali poslanske pisarne in počasi skušali razviti sistem, ko bodo poslanci vodji poslanske skupine nekoč rekli tudi, da ne morejo glasovati proti volji svojih volivcev.