Srečanje Türka s Slovenci iz zamejstva ob kulturnem prazniku v pozitivnem duhu
Ljubljana - Predsednik republike Danilo Türk je tudi letos na predvečer kulturnega praznika sprejel predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah.
S predstavniki so pregledali stanje v slovenskem kulturnem prostoru in izpostavili nekatere konkretne izzive, s katerimi se manjšine trenutno soočajo. Čeprav težave ostajajo, je pogovor potekal v pozitivnem duhu.
Türk: Slovenija je v razvojnem krču
Kot je uvodoma poudaril Türk, si želi, da pogovor odpre vprašanje kulture v širšem pomenu. In čeprav v razpravi o slovenskem kulturnem prostoru ostajajo pomembna vprašanja, kot so ohranitev jezika, pravice manjšin in financiranje kulture, na ta prostor pomembno vpliva tudi aktualno politično dogajanje.
Ob tem je predsednik ocenil, da je Slovenija v razvojnem krču, ki je delno posledica dosedanjega gradualističnega pristopa do družbenih sprememb. Zdaj je namreč prišel čas za korenite reforme. Ob tem se pri nas odpira razprava o vrsti pomembnih vprašanj, od perspektive mladih do odnosa med različnimi vejami oblasti, v kateri pa so dobrodošli tudi Slovenci, ki živijo zunaj meja domovine.
Se stanje slovenstva po svetu izboljšuje?
Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki opravlja tekoče posle, je glede aktualne politike kot pozitivno ocenil, da bo urad, ki ga vodi, vendarle obstal tudi pod novo vlado. Glede stanja slovenstva po svetu je ocenil, da se ta spreminja na bolje in da je treba kozarec gledati kot "pol poln in ne pol prazen", sicer pa tako v Sloveniji kot v zamejstvu po njegovem ni razlogov niti za pretirano slavje niti za obup.
Tudi iz besed predstavnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem je danes večinoma vel zmeren optimizem. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je npr. kot pozitiven razvoj dogodkov navedel skupno omizje, ki nastaja pod okriljem italijanskega notranjega ministrstva, ter zagotovilo Rima, da bo manjšina dobila denar, ki ji pripada.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik sta med drugim izpostavila lanski dogovor o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem, saj se je manjšina ob njem na koncu vendarle poenotila. Poleg tega gre za korak, ki odpira manjšini nove možnosti in ki je rezultat dialoga. Sturm je ob tem poudaril, da lahko manjšina preživi le, če je odprta, strpna, atraktivna in pripravljena na dialog.
Hirnök: Slovenci bodo v Porabju obstali tudi v prihodnje
Tudi predstavniki porabskih Slovencev in slovenske manjšine na Hrvaškem niso bili črnogledi. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izrazil prepričanje, da bo tamkajšnja manjšina ne glede na težave obstala tudi v prihodnje. Tudi glede nove madžarske ustave, ki je v Evropi požela val ogorčenja, porabski Slovenci ne želijo biti preveč kritični, ampak se zavedajo, da jo morajo poskušati obrniti sebi v prid. Predsednik Türk bo porabske Slovence obiskal že spomladi.
Dolgoletni vodja Slovenskega doma v Zagrebu Darko Šonc, ki ga je predsednik republike v ponedeljek odlikoval z redom za zasluge, se je strinjal s Türkom v oceni, da je pozitiven razvoj v odnosih med Slovenijo in Hrvaško po sklenitvi arbitražnega sporazuma omogočil, da se tudi vprašanja slovenske manjšine na Hrvaškem lažje in bolj odprto obravnavajo. Kot je sicer opozoril Šonc, lahko sedanje "premirje" tudi zelo hitro mine.
"Na področju dvojezičnega šolstva je opaziti dober trend"
Medtem ko je na področju dvojezičnega šolstva v vseh sosednjih državah že nekaj časa opaziti dober trend, pa vendarle predstavniki manjšine tudi danes niso mogli povsem mimo težav. Med drugim so opozorili, da je kriza, ki je zajela Evropo, lahko še posebej nevarna prav zanje, saj so manjšine ponavadi prve na udaru. Slišati je bilo tudi bojazen, da mladi v manjšinskih vrstah niso dovolj aktivni, ter kritiko preohlapnih standardov EU na področju manjšinskega varstva.
Podobno kot celotna razprava so bile tudi zaključne besede predsednika Türka o tem, kako mora politika slovenskega kulturnega prostora najti svoje mesto v evropskem prostoru, ki ga zaznamujeta pluralnost etnosa in demosa, v duhu "pol polnega" kozarca. Možnosti obstajajo na vseh področjih in velja jih izkoristiti, je poudaril predsednik. Glede same Slovenije pa je ponovil besede Sturma, da lahko ta rojakom v zamejstvu najbolj pomaga, če je uspešna in odprta država.
Foto: Matej Leskovšek
