Ob upoštevanju pravic in obveznosti do vseh proračunskih porabnikov pa skoraj milijardo evrov, je po seji vlade povedal premier Janez Janša. Izsledke bo vlada v ponedeljek predstavila tudi socialnim partnerjem.

Ugotavljanje finančnega stanja po posameznih resorjih

Vlada se je namreč seznanila s poročili ob primopredaji, pri čemer so se glede na zastavljen časovni načrt sprejemanja rebalansa letošnjega proračuna osredotočili predvsem na ugotavljanje finančnega stanja po posameznih resorjih.

Janša je pri tem poudaril, da gre pri omenjenem razkoraku za razliko med prevzetimi obveznostmi in načrtovanimi sredstvi v veljavnem proračunu, medtem ko še ni jasno, koliko bo vlada letos dejansko zbrala proračunskih prihodkov. To bo bolj jasno prihodnji teden, ko bo vlada določala makroekonomski okvir proračunskih dokumentov za letos.

Janša: Veljavni proračun ne more biti dobra osnova za načrtovanje rebalansa

Iz razkoraka, ki predstavlja več kot deset odstotkov proračuna po Janševih besedah izhaja, da veljavni proračun ne more biti dobra osnova za načrtovanje rebalansa, zato se bo vlada naslonila bolj na realizacijo proračuna v lanskem letu.

Ti podatki so po prepričanju predsednika vlade zelo nazoren dokaz tega, kaj se zgodi, ko država daljše obdobje nima delujoče vlade in se politična kriza vleče več mesecev, zato je v prihodnje treba narediti vse, da se Slovenija taki situaciji izogne. Pri tem je omenil predloge SDS za spremembe ustave, ki bi pospešile oblikovanje vlade.

Vlada bo na seji ESS predstavila izhodišča za nov socialni sporazum

Širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko ob primopredaji bo vlada v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila socialnim partnerjem na razširjeni seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Vlada bo tej na seji ESS predstavila tudi izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih je sprejela prejšnji teden. Danes je sicer dopolnila vladni del ESS, tako da so izpolnjeni formalni pogoji, da socialni dialog steče, je dejal premier.

Širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko ob primopredaji bo vlada v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila socialnim partnerjem na razširjeni seji Ekonomsko-socialnega sveta

Priprava sporazuma bo potekala v dveh fazah

Seja ESS bo po premierovih besedah prvi korak k sklenitvi novega socialnega sporazuma. Po načrtih vlade bo priprava tega sporazuma potekala v dveh fazah. V prvi naj bi uskladili poglede vlade in socialnih partnerjev o stanju, v katerem je država. Temu po premierovih besedah tudi služijo vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Janša ocenjuje, da bi lahko izhodišča uskladili v naslednjih nekaj tednih.

Po podpisu teh izhodišč bi se pogajalci lotili priprave novega sporazuma, in sicer z drugačnim pristopom kot doslej, ko je vlada pripravila določeno besedilo, socialni partnerji pa so podali pripombe. Predvideno je, da bi v določenem roku vsak partner lahko predlagal posamezne točke vsebine socialnega sporazuma. Nato bi delovna skupina pripravila prvi delovni osnutek, ki bo imel po premierovem mnenju verjetno veliko variant in alternativ.

Janša želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija

Okrog tega bi nato stekla pogajanja, v katerih bi razčistili dileme in dosegli stopnjo, ko bi bilo na posameznih področjih nekaj rešitev. Na tej podlagi bi nato poskušali dokončno uskladiti besedila socialnega sporazuma.

Janša želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija - takšen je rok v sprejetih izhodiščih vlade. "Ambicija je, da zaključimo pogajanja in podpišemo nov socialni sporazum, preden poteče rok veljavnosti interventnega zakona, v katerem so določene aktivnosti, ko gre za javne finance, zamrznjene," je dejal Janša.

Dogovor o ključnih korakih za izhod iz krize

Na sejo ESS bodo povabili tudi predstavnike opozicijskih strank, da se skupaj seznanijo s stanjem v državi, nato pa bi - deloma ločeno od socialnega sporazumevanja - na političnem polju dosegli dogovor o ključnih korakih, ki jih mora Slovenija storiti, da izide iz krize in da se nato strukturno prilagodi spremembam, ki jih zahteva čas, je dejal Janša.

Križanič: Za normalno delovanje države so določeni odhodki nujni, in "ustvarjati vtis, da je to nemogoče, ni primerno in je bolj izraz panike"

Križanič: Proračunski razkorak je poziv k rebalansu in varčevanju s široko podporo

Bivši finančni minister Franc Križanič pa je mnenja, da je razkorak med načrtovanimi proračunskimi proračunskimi sredstvi in že prevzetimi obveznostmi poziv k rebalansu in varčevanju s široko podporo. Spomnil je, da je bil veljavni letošnji proračun sprejet ob bistveno drugačnih predpostavkah.

Trenutno veljavni proračun je bil namreč sprejet novembra 2010 in temelji na predpostavkah bistveno hitrejše rasti v letih 2011 in 2012, na podlagi katerih bi se morali javnofinančni prilivi občutno zvišati, je spomnil Križanič.

"Za normalno delovanje države so določeni odhodki nujni"

Ker se to ni zgodilo, je sedaj potreben rebalans, ki mora kombinirati vzvode varčevanja tako pri investicijah in materialnih stroških kot pri kakršnem koli povečevanju izdatkov za plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine, pravi nekdanji minister.

Kot nadaljuje, je pa še vedno treba upoštevati, da so za normalno delovanje države določeni odhodki nujni, in "ustvarjati vtis, da je to nemogoče, ni primerno in je bolj izraz panike".

Križanič verjame, da bo vladi zanj uspelo zagotoviti širšo podporo tako pri opoziciji kot pri socialnih partnerjih.

"Interventni zakon bi bilo treba podaljšati s pol leta na celo leto"

Spomnil je, da je država lani brez prenosov v pokojninsko in zdravstveno blagajno porabila okoli 9,3 milijarde evrov. Proračun za letos je bil naravnan na nekaj nad 10,1 milijarde evrov odhodkov, če pa bi se plače, socialni transferji in pokojnine usklajevale z inflacijo, bi bil znesek še višji.

Interventni zakon bi bilo treba zato po njegovem prepričanju podaljšati s pol leta na celo leto in ustvariti dodatne prihranke, da se odhodke spravi nazaj na približno 9,3 milijarde evrov. Pod to mejo se mu proračunske porabe ne zdi smiselno zniževati, saj bi to pomenilo dodatne recesijske pritiske.

"Po koncu krize bi bilo treba razmišljati o dodatnih proračunskih virih"

Ko se bo kriza v območju evra zaključila in bo izvoz pognal rast, pa bi bilo treba razmišljati o dodatnih proračunskih virih, kot sta na primer davek na nepremičnine ali dvig davka na dodano vrednost, tako da se nadomesti izpad zaradi davčne reforme, sprejete v letu 2006. Znova je poudaril, da je bil negativni učinek te reforme 900 milijonov evrov, razkril pa se je v času krize.

Bruselj: Območje evra letos v blagi recesiji

Nepričakovan zastoj okrevanja evropskega gospodarstva ob koncu minulega leta se bo nadaljeval tudi v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta, v vmesni gospodarski napovedi ugotavlja Evropska komisija.

Vlada razrešila Šteinerja, novi načelnik generalštaba je Dobran Božič

Vlada je na današnji seji razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Šteinerja in na njegovo mesto imenovala Dobrana Božiča, je zapisano v vladnih gradivih.

Vlada bo DZ pod določenimi pogoji predlagala poroštvo za Teš 6

Vlada se je odločila državnemu zboru predlagati, da potrdi predlog zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo EIB, a pod določenimi pogoji.

Gradiva vlade ponovno dostopna na spletnih straneh

Gradiva vlade, ki so v obravnavi, so ponovno dostopna na spletnih straneh.

Vlada potrdila predlog zakona o državni upravi

Vlada je potrdila predlog zakona o državni upravi, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič.