NATISNI PISAVA

"Razlogi za padec naklade medijev so v nesposobnosti, nekateri bi rekli tudi pokvarjenosti"

Avtor: Aleksander Kolednik

Naklada tiskanih medijev je verjetno nižja tudi zaradi padca verodostojnosti, meni Kršinar. Stepišnik pa pravi: "Tiskani mediji so zamudili trenutke, ko je bilo treba odgovoriti na zahteve časa."

Igor Kršinar in Matija Stepišnik Igor Kršinar in Matija Stepišnik Pin It

Slovenski tiskani mediji so v globoki krizi. Zadnji dokaz o tem smo dobili v ponedeljek, ko so na brezplačniku Žurnal24 odpustili šest redno zaposlenih novinarjev in več honorarnih sodelavcev.

Rožnati časi niso niti na Delu, Dnevniku in Večeru, paradnih konjih slovenskega dnevnega časopisja. Delo, čigar nadzorniki so v sredo z mesta direktorja razrešili Jurija Giacomellija, je imelo po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice v obdobju od julija do septembra 2004 prodano naklado 78.125 izvodov, v obdobju od aprila do junija 2012 pa le še 44.036. Na Večeru je prodana naklada v primerjavi enakih obdobij padla s 50.878 na 29.799, na Dnevniku pa z 46.839 na 35.424.

Kršinar: Ljudje manj berejo časopise, ker večino informacij dobijo na spletnih portalih


Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, meni, da je glavni razlog za padanje naklade tiskanih medijev pojav novih medijev, predvsem na internetu. Po njegovem ljudje manj berejo časopise, ker večino informacij dobijo na spletnih portalih, pa tudi na radiu in televiziji, naslednji dan pa se iste novice pojavijo še v dnevnih časopisih.

"Drugi verjetni razlog je izguba verodostojnosti, saj je prodaja najbolj padla tiskanim medijem, kot so Delo, Dnevnik in Večer, ki so se predstavljali kot nevtralni in politično neopredeljeni, hkrati pa so izrazito politično pristranski v levo smer. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšna bi bila njihova prodaja, če bi jih odpovedali v državnih službah, kjer imajo naročene že desetletja," opozarja Kršinar.

Izpostavil je, da po drugi strani prodana naklada ne pada Financam, ki jih imajo bralci, tako pravi Kršinar, očitno za bolj nepristranske in verodostojne od prej navedenih dnevnikov. Kot pravi, prodana naklada tudi ne pada revijam, kot sta Reporter in Mladina, "ki imata svoje bolj ali manj opredeljene bralce in za razliko od 'osrednjih' dnevnikov ne skrivata svoje politične opredelitve".

Pin It

Stepišnik: Dolgoročno bodo preživeli tisti, ki jim ljudje verjamejo


Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik nam je pojasnil, da je padanje tiskanih naklad v zahodnem svetu že nekaj časa trend. "Slovenija slej ko prej ni in ne more biti zunaj globalnega trenda za del sveta, ki mu pripada. Ta je povezan z močno spremenjenimi navadami občinstva, ki ima danes na voljo veliko več komunikacijskih kanalov za dostop do informacij in interpretacij, kar je posledica tehnoloških (r)evolucij, ki so se odvile v zadnjem obdobju in močno spremenile svet," meni Stepišnik.

Slovenski tiskani mediji so vse te spremembe po njegovem dočakali v stanju nekega udobnega samozadovoljstva, prepričani, da so njihove pozicije trdne in jih ni mogoče ogroziti. Zato so, kot pravi, zamudili trenutke, ko je bilo treba odgovoriti na zahteve časa, ko je bilo treba zgrabiti priložnosti, ki jih ponuja internet, in ko je bilo treba prilagoditi delovne in poslovne procese v medijskih organizacijah. Stepišnik je prepričan, da je dramatična zamuda v nujnem prestrukturiranju in prilagoditvah v pomembni meri posledica popolne odsotnosti strateških lastnikov, ki bi s primernim "know-howom" lahko obvladovali procese, ki tečejo, in bi takoj naredili premik od tega, da so tiskani mediji objavljali le "yesterday news" oziroma včerajšnje novice, ki so jih prej že objavile televizije, radii in portali. Pomemben del odgovornosti po njegovem nosijo tudi uredniki in novinarji.

"Dolgoročno bodo v tisku preživeli le poslovni modeli, temelječi na visoko profesionalnih, resnih, tehtnih, kakovostnih, poglobljenih, analitičnih zgodbah. Takšnih, ki jim ljudje v času informacijskih vojn in kaosa verjamejo. Ki sledijo našim temeljnim profesionalnim in etičnim zavezam o poštenem, celostnem informiranju ljudi, branjenju javnega interesa in nadzoru oblasti ter elit," je zaključil.

Milosavljević: Prvi razlog za padanje naklade tiskanih medijev je gospodarska kriza


Marko Milosavljević iz Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede je prepričan, da je prvi razlog za padanje naklade tiskanih medijev gospodarska kriza, ki je prizadela kupno moč prebivalstva.

Drugi razlog je, tako pravi Milosavljević, kriza panoge, torej tiskanih medijev, "ki je delno odraz spremenjenih življenjskih navad, drugačnega odnosa mladih do (kupovanja) tiskanih medijev, razpoložljivosti mnogih brezplačnih vsebin na spletu ter vzpona socialnih omrežij kot tudi prostora preživljanja časa in prejemanja različnih informacij".

Marko Milosavljević Marko Milosavljević Pin It

Tretji razlog je specifičen za slovenske tiskane medije, meni Milosavljević. V prvi vrsti gre po njegovih besedah za slabe, nesposobne ali nestabilne lastnike. Nekateri tiskani mediji so tako brez pravega lastnika ali s paraliziranim lastnikom (Večer), drugi so imeli opravka z lastnikom, ki mu je s svojim sumljivim poslovanjem uspelo uničiti dobro ali korektno poslujoče medije z ustrezno naklado (Matej Raščan z Delo Revije), spet tretji imajo opravka z lastniki, ki jim je v resnici časopisna dejavnost gospodarsko gledano postranskega pomena in se skladno s tem do svojih medijev tudi vedejo (Krater skupina, Dnevnik).

Vse to je po njegovem pripeljalo tudi do menedžerske nestabilnosti, pomanjkanja ključnih razmislekov in strategij, napak na področju poslovanja in trženja ter uredniških negotovosti ali celo dolgoletnih lukenj, kar se je na koncu tako ali drugače odrazilo v slabših izdelkih.

"Imamo torej globalne ekonomske razloge, globalne panožne razloge in specifične slovenske lastniško-menedžersko-uredniške razloge, ki izhajajo iz slabih odločitev, pomanjkanja temeljnih odločitev ali preprosto nesposobnosti, nekateri pa bi rekli tudi pokvarjenosti," je še dodal.

Vobič: Naklade so brez dvoma povezane z uveljavitvijo novih medijev


Strokovnjak za medije Igor Vobič je za Planet siol.net na začetku izpostavil, da postopno padanje branosti in tudi naklad ni posebnost slovenske časopisne sfere, temveč širši trend, ki je povezan z uveljavitvijo interneta kot informacijskega okolja in spremembami v navadah medijskega občinstva.

"V večjih tradicionalnih časopisnih hišah lahko prepoznavamo tudi pragmatično defenzivnost, ki se odraža v zadržanosti do sprejemanja digitalnih oblik komuniciranja in tudi do prilagajanja poslovnih modelov. V sodobnem medijskem okolju, ko se od časopisnih hiš morda bolj kot kadarkoli prej zahteva prožnost, so časopisi v Sloveniji – toda ne le časopisi – vpeti v ozke interesne boje nosilcev moči, ki prinašajo lastniške pretrese, nestabilnosti v uprave in pogoste menjave odgovornih urednikov, kar hromi odzivnost in delovanje teh medijskih hiš," je zatrdil.

Če pogledamo celotno sliko padanja branosti in naklad v Sloveniji, je po njegovem to očitno povezano z uveljavitvijo novih medijev, toda ne samo s tem. Ljudje, kot pravi Vobič, tudi niso ves čas zvesti enemu časopisu. Rezultati Nacionalne raziskave branosti v zadnjem desetletju namreč kažejo, da se celotno število bralcev postopoma sicer zmanjšuje, toda znotraj te slike posamezni časopisi različno izgubljajo in pridobivajo na branosti.

Foto: Planet Siol.net, Bor Slana
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Fotogalerija
Vrh slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju

Gospodarstveniki, ki so se zbrali na Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, so se zedinili o vrsti prednostnih ukrepov, ki so potrebni za gospodarski zagon in razvoj Slovenije.

Lokalni proizvajalci na Tuševih policah

Tuš je slovenske pridelovalce povezal pod skupno blagovno znamko Slovenske dobrote.

Poskrbite za svojo prihodnost

Vsak si želi brezskrbne prihodnosti. Gibanje in splošna skrb za telo sta najboljši naložbi v dolgo in zdravo življenje. Da pa boste popolnoma mirni, bodite enako skrbni tudi pri financah.

Pleničke za dobrodošlico novorojenčkom

Lidl Slovenija je slovenskim porodnišnicam podaril 33 tisoč pleničk. Večina staršev, ki je pleničke že testirala, je potrdila, da pleničke Toujours dobro vpijajo tekočino.

Prihranite pri zmagovalni poslovni komunikaciji

Majhne zmage štejejo veliko. Optimizirajte poslovanje svojega podjetja s poslovnimi storitvami Telekoma Slovenije.

Zavihajmo rokave!

Zoran Savin z veliko strastjo govori o zaposlovanju, o možnostih, ki jih imamo Slovenci pri iskanju novih služb.

Čira čara, strašna noč prihaja

Bliža se najstrašnejša noč v letu. V Centru Interspar Vič bodo poskrbeli, da bodo vaši malčki v tem času izrazili svojo kreativnost, seveda pa bo poskrbljeno tudi za zabavo.

Družinam najbolj prijazne soseske v Ljubljani

Veste, da bi radi stanovali v Ljubljani in iščete primerno sosesko? Oglejte si naš izbor ljubljanskih sosesk, ki jih odlikuje družinam prijazno okolje in bližina nujne infrastrukture.

Celodnevno razvajanje v BTC

V savno za dobro počutje kar 40 % ceneje!

Spoznajte program Birokrat brezplačno!

Brez stroškov vam postavimo poslovanje s programom Birokrat, ki vas bo navdušil s svojimi funkcijami.

Obiščite Split, Brač, Šolto

Krompirjeve počitnice že za 99 EUR na osebo v hotelu Le Meridien Lav 5* v Splitu.

oglasno sporočilo Zagotavlja