Nadzorovana tožilka Žgajnarjeva

Blanka Žgajnar in Harij Furlan

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je odredil izredni strokovni nadzor nad delom tožilke Žgajnarjeve, čeprav naj bi uradno šlo za redni nadzor. Omenjeni poslanci so prepričani, da gre za poskus vplivanja na tožilko in za zastraševanje, saj se med drugim ukvarja z domnevno nezakonitimi posli ljubljanskega župana in prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Pravzaprav se diskvalifikacija Blanke Žgajnar vleče že skoraj leto dni.

Diskreditacija tožilke Blanke Žgajnar

Lani jeseni je takratni pravosodni in hkrati notranji minister Aleš Zalar zelo na hitro pripravil nov zakon o državnem tožilstvu, ta je začel veljati novembra in je skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala preimenoval v Specializirano državno tožilstvo (SDT). Vendar ni ostalo samo pri preimenovanju. Vsi takratni okrožni državni tožilci so bili povišani v višje državne tožilce in jim je bilo omogočeno, da nadaljujejo mandat – z izjemo Blanke Žgajnar, ki je bila do takrat vodja skupine. Ostala je okrožna državna tožilka, mandat pa ji je prenehal zaradi razpisa za novega vodjo SDT. Poznavalci pravijo, da je bil zakon napisan le zato, da bi diskreditiral Žgajnarjevo. Da je to res, se je izkazalo pozneje.

Furlana so imenovali "po domače"

Prijavila se je na razpis, poleg nje pa še Harij Furlan, ki je leta 2010 zamrznil funkcijo tožilca, saj ga je tedanji generalni direktor policije Janko Goršek imenoval na direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). In čeprav je zakon predvideval, da lahko vodja postane le tožilec, je Zalar predlagal Furlana, državnotožilski svet pa ga je imenoval. Vse se je odvijalo zelo hitro in očitno se je predlagateljem zelo mudilo, saj je bilo jasno, da bodo vlado prevzele desnosredinske politične stranke. Devetega februarja, dan, preden je bila potrjena druga Janševa vlada, je svet izdal odločbo in v njej zapisal, da je bil Harij Furlan imenovan 6. februarja. Toda pozor. Šele 14. februarja je Furlan uradno prenehal delati kot direktor NPU.

Zvonko Fišer

Strokovni nadzor nad delom Žgajnarjeve

Zaradi neverjetno hitrega in očitno tudi političnega Zalarjevega kadrovanja je Žgajnarjeva sprva hotela sprožiti upravni spor, vendar si je premislila, ostala tožilka in se še naprej ukvarjala s primerom Zorana Jankovića. Ker pa je drugače niso mogli pokoriti, je junija letos Zvonko Fišer zoper njo odredil strokovni nadzor. V političnih strankah, ki so zahtevale nujno sejo notranjepolitičnega odbora, menijo, da gre za zastraševanje tožilke in poskus njene diskreditacije, poleg tega naj bi nadzor ogrozil samostojnost tožilstva kot dela izvršilne oblasti.

Tudi pravniki opozarjajo, da je tak nadzor lahko poskus vplivanja na to, kako naj tožilec vodi določen postopek, še posebej če bo pregled zajel tudi postopek, ki še ni končan, kot ni končan predkazenski postopek, ki ga je Žgajnarjeva zadnje leto vodila proti Jankoviću.

Spremembe tožilskega zakona

V SDS in NSi zato ministru Gorenaku med drugim predlagajo, naj temu ustrezno pripravi spremembe tožilskega zakona. Zalarjev zakon je delo tožilcev zelo zbirokratiziral, nerazumno povečal pristojnosti tožilskega sveta in otopil ost državnih tožilcev v skupini, ki se je prej izkazala za zelo učinkovito.
Nadzor nad tožilko Žgajnarjevo naj bi se končal čez približno mesec dni (neuradno smo izvedeli, da je do zdaj pokazal zgledno delo tožilke), spremembe zakona o državnem tožilstvu pa naj bi bile pripravljene konec septembra.