Trije veliki obljubljajo skromnost

Trem kandidatom, ki si lahko po javnomnenjskih raziskavah obetajo največ glasov, smo poslali vrsto vprašanj o tem, kako se bodo lotili prepričevanja volivcev, preverili pa smo tudi, koliko podatkov so pripravljeni razkriti o svojem premoženju.

Hit sta splet in neposreden stik z volivci

Kandidat SD Borut Pahor bo veliko pozornosti namenil spletni kampanji, medtem ko televizijskih oglasov za zdaj ne predvidevajo, ker "zahtevajo bistveno preveč finančnih sredstev". Kot je videti že pred uradnim začetkom kampanje, veliko pozornosti v njegovem volilnem štabu, ki ga vodi Pahorjeva dolgoletna sodelavka Nataša Kovač, namenjajo neposrednemu pogovoru in osebnem stiku nekdanjega predsednika vlade z ljudmi.

"Bistveno vodilo kampanje bo ob spoštovanju medsebojnih razlik spodbujati med ljudmi vse, kar nas povezuje in kjer skupaj lahko dosežemo več," poudarjajo v Pahorjevem štabu, kjer bodo sami oblikovali kreativni del kampanje, medtem ko bodo za nujno tehnično in izvedbeno podporo kampanji sodelovali z agencijo Studio 37.

Tudi Danilo Türk oziroma "dt" občasno tvitne

Tudi zdajšnji predsednik Danilo Türk z državljani komunicira prek novih medijev. Iz njegove volilne pisarne so sporočili, da "občasno tvitne tudi sam predsednik", čigar vzdevek na Twitterju je "dt". O ključnih sporočilih kampanje še ne želijo govoriti, ker se uradno še ni začela, bodo pa "gotovo odsevala vrednote in smernice" dozdajšnjega dela predsednika republike.

Türkovi razmišljajo o oglaševalski agenciji

Iz istega razloga tudi še ne želijo razkriti, prek katerih medijev bodo oglaševali. Türkovo volilno pisarno vodi Slavko Gaber, ki ga zaradi bolezni začasno nadomešča Igor Pribac, odločitve o imenu oglaševalske agencije, s katero bodo sodelovali v obdobju uradne kampanje, pa še niso sprejeli.

Danilo Türk

Zver od vrat do rok

Najpomembnejši del kampanje predsedniškega kandidata SDS in NSi Milana Zvera bo osebni in neposredni stik z volivkami in volivci, zato bo šlo za kampanjo "od vrat do vrat in od rok do rok". V SDS zagotavljajo, da bo kampanja evropskega poslanca vsebinska in da bo odpirala "najpomembnejša vprašanja za prihodnost slovenske države". V največji vladni stranki pravijo, da bodo večino aktivnosti med kampanjo izvedli v lastni režiji, le pri nekaterih bodo sodelovali s podizvajalci.

Skromno, minimalno, prostovoljno, a brez konkretnih številk

Vsi trije glavni favoriti volitev, ki bodo na Martinovo nedeljo, 11. novembra, zagotavljajo, da bo njihova kampanja skromna. Zverovi so uporabili formulacijo "v skladu z gospodarskim in finančnim stanjem v državi", Türkovi "volilna kampanja bo prilagojena trenutnim ekonomsko- socialnim razmeram", Pahorjevi pa bodo kampanjo izpeljali "z minimalnimi finančnimi sredstvi, saj sta bistvena predvsem sporočilo in ideja".

Konkretnih številk, koliko nameravajo porabiti, nismo dobili. Türk se bo zanašal tudi na prostovoljce, Pahor na donacije fizičnih in pravnih oseb, Zver pa na lastne vire in prispevke podpornikov.

Türk segel v žep, Zver še ne ve, Pahor se spreneveda

Kandidate smo vprašali, ali so pripravljeni za kampanjo prispevati tudi iz lastnega žepa. Najbolj neposreden odgovor smo dobili od Danila Türka, iz Zverovega štaba jasnega odgovora nismo dobili, v Pahorjevem pa so se odgovoru izognili.

Zdajšnji predsednik je na volilni račun nakazal 3.000 evrov, o dodatnih prispevkih še ne more govoriti kot tudi ne o tem, ali bo morda za potrebe kampanje najel posojilo. Iz SDS smo dobili odgovor, da finančnega načrta kampanje še nimajo, zato je o lastnem prispevku prezgodaj govoriti. Na jasno vprašanje, ali bo Borut Pahor v kampanjo vložil lastna sredstva in ali bo morda najel posojilo, pa smo dobili zgolj odgovor, da Pahor "v kampanjo vlaga predvsem svoje delo".

Borut Pahor

Pahorju petica za razkritje dohodninskih dokumentov, Zveru cvek

Medtem ko je nekdanji predsednik Socialnih demokratov za preglednost pri odgovoru na prejšnje vprašanje dobil nezadostno, si je glede vprašanja o razkritju dohodninskih odločb prislužil petico. Vse tri kandidate smo namreč vprašali, ali so javnosti pripravljeni razkriti odločbo o dohodnini in o višini dohodnine od dobička iz kapitala.

Borut Pahor nam je namreč poslal kopiji obeh dokumentov, iz katerih je razvidno, da je v letu 2011 zaslužil nekaj več kot 73.000 evrov bruto, prodal pa je vrednostne papirje v vrednosti nekaj manj kot 18.000 evrov. Ker je bila njihova vrednost višja kot ob pridobitvi, je od dobička 7.752 evrov plačal 1.224 evrov dohodnine.

Türk s svojo premoženjsko kartico

Iz Türkovega štaba so na našo prošnjo odgovorili posredno in nas napotili na spletno stran njegove kampanje, kjer je objavljena kopija obrazca za prijavo premoženjskega stanja, ki ga je Türk januarja letos poslal protikorupcijski komisiji. Pripravili so tudi premoženjsko kartico, iz katere je med drugim razvidno, da je Türkova osnova za izračun dohodnine za leto 2011 nekaj manj kot 76.000 evrov (mesečno nekaj manj kot 3.300 evrov neto), da ima več kot 10.000 evrov vezanih vlog pri bankah ter točke vzajemnih skladov Alta Balkan in Alta Primus.

Zver mesečno prejme 8.000 evrov bruto osnovne plače

Kljub vztrajnim prošnjam nam iz SDS (še) niso poslali podatkov o zaslužkih Milana Zvera, čeprav so sprva napisali, da je pripravljen razkriti obe dohodninski odločbi. Znano je sicer, da imajo vsi poslanci Evropskega parlamenta fiksno plačo v višini nekaj manj kot 8.000 evrov bruto. Z nadomestili, dnevnicami in potnimi stroški lahko zaslužijo do 10.000 evrov.

Skriti donatorji

In kako pregledni bodo kandidati pri razkrivanju financerjev kampanje? Vprašali smo jih, ali bodo pripravljeni razkriti vse donatorje kampanje, tudi tiste najmanjše. Zakon namreč dovoljuje, da donatorji, ki prispevajo manj kot tri povprečne plače, ostanejo skriti javnosti. To vprašanje je pomembno, ker kandidati večino denarja zberejo z manjšimi prispevki, tako da izvor denarja ostane javnosti skrit.

Milan Zver

V Pahorjevem štabu so zapisali, da si bodo prizadevali za javnost donacij, kar pa je odvisno tudi od donatorjev, saj "morda nekateri ne bodo želeli biti imenovani". V Türkovem in Zverovem štabu pa so skopo odgovorili, da bodo ravnali v skladu z zakonodajo.

Kdo jim bo verjel, da so za večjo preglednost?

Tudi zaradi omenjenih odgovorov je težko verjeti v iskrenost zagotovil vseh treh kandidatov, da si bodo prizadevali za večjo preglednost pri financiranju volilnih kampanj. Vprašali smo jih, ali bi bilo treba sprejeti reformo njihovega financiranja, da bi bilo bolj pregledno predvsem v obdobju pred kampanjo, ki je zakonsko neurejeno.

Danilo Türk meni, da je treba "smiselno razmisliti o celoviti posodobitvi predpisov", pri tem se zavzema za strokovno podprto razpravo. Milan Zver zagovarja preglednost pri volilnih kampanjah, zato "bi podprl tiste zakonodajne iniciative, ki bi šle v to smer". Podobno zagotavlja Borut Pahor, ki opozarja na "osnutek sprememb ustreznega zakona" iz prejšnjega mandata, ki ni bil sprejet zaradi predčasnih volitev.