Türk: Predsednik mora vseskozi ravnati po svoji vesti, ne po željah vlade
Avtor: STA, An. M.
Ljubljana - Predsednik države in kandidat za omenjeno funkcijo Danilo Türk o možnosti, da na predsedniških volitvah ne bi bil izvoljen, ne razmišlja.
Türk je v intervjuju zatrdil, da verjame, da ga ljudje poznajo in mu v kampanji ni treba vzbujati pozornosti z nenavadnimi aktivnostmi, ki niso v skladu z dostojanstvom predsedniške funkcije. "Verjamem, da me ljudje poznajo, že skoraj pet let sem predsednik, poznajo moja stališča in moj način dela. Verjamem tudi, da bodo razumeli vsebino tistega, za kar se zavzemam. Zato je moja kampanja bolj zadržana, jaz sem tudi sicer bolj zadržan človek in sem tudi kot predsednik republike deloval zadržano. Mislim, da je tako tudi prav. Kar pa zadeva socialna omrežja, sem na njih aktiven, tudi na Twitterju, čeprav imam glede na svoja leta tudi svoje misli o Twitterju. Ne zdi se mi tako zelo fascinanten, kot se zdi mlajšim ljudem. Sem se pa odločil, da bom na Twitterju uporabljal funkcijo This is my Jam," je dejal.
"Mislim, da se v preostanku kampanje lahko pričakuje jasno profiliranje osebnosti, videlo se bo razlike, svetovnonazorsko gledanje kandidatov, povezanost s političnimi strankami, vlado in podobno. Ocenjujem, da bo vse to, kar tvori razumevanje politične osebnosti predsednika, odločalo o volitvah," je napovedal.
Dejal je, da ne namerava komentirati ravnanj protikandidatov, misli pa povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v kampanji: "Če se v kampanji pojavlja očitek, da zaviram reforme, moram odgovoriti, da ni tako."
"Dejavnosti predsednika se zdaj bolj opazuje"
Na očitke, da svoj predsedniški položaj izrablja za kampanjo, je odvrnil: "Jaz sem ves čas predsednik, opravljam svoje predsedniške dolžnosti. Te so ves čas vidne, so take kot vselej, njihova intenzivnost v času kampanje ni bistveno večja kot običajno. Res pa je, da se je v običajnih časih velikokrat ignoriralo dejavnosti predsednika, zdaj pa se jih bolj opazuje. Potem mogoče nastane iz tega nekakšen optični vtis o povečanju predsedniške dejavnosti. Ne vidim, zakaj bi kar koli spreminjal. Sem pa tudi aktiven v kampanji."
Spomnil je, da mu zaupanje izkazuje veliko ljudi iz različnih segmentov civilne družbe in delov političnega spektra. "Imam podporo ene opozicijske in ene vladne stranke, poleg tega tudi podporo štirih zunajparlamentarnih strank. Če vzamemo vse to skupaj, vidimo, da je baza moje podpore široka in raznovrstna. Jaz sem za vse podpore hvaležen, mislim, da je dobro, da je predsedniški kandidat deležen široke in raznovrstne podpore. Seveda se bom trudil, da bom to zaupanje tudi upravičil," je povedal.
O reformah, ki se pripravljajo, je dejal, da so pri pokojninski in delovnopravni reformi dobre možnosti, da se uskladijo. "V tem trenutku je najpomembnejše, da se naredi ves napor, da do tega pride. Kot predsednik republike ta napor močno podpiram. Mislim, da je bilo čisto v redu, da je vlada dala predloge v zakonodajni postopek, četudi še niso usklajeni, kajti pogajanja trajajo vedno. Mislim, da imamo zdaj do konca leta še veliko časa, da se ta pogajanja uspešno razvijejo in se v skladu z njimi v parlamentu najdejo rešitve. Mislim, da je ta paralelizem dober in da zna tudi minister Vizjak dobro razložiti, kako bo vodil pogajanja, da bi se prišlo do uspešnega konca," je prepričan.
Pojasnil je, da je vloga predsednika države pri sprejemanju reform to, da spodbuja stranke v pogajalskem procesu, da se pogajajo z namenom skleniti sporazum. Dodal je, da so njegove izkušnje s pogovori z ministri dobre. Poleg tega ne želi reči, da so izkušnje ob pogovorih s predsednikom vlade slabe. "Ne bi bilo dobro, da se vodijo primerjave v smeri, kot da sem imel s prejšnjo vlado zelo dobre odnose, z zdajšnjo pa zelo slabe. To preprosto ni res. Jaz sem imel z obema vladama korektne odnose in verjamem, da lahko tudi pomagam. To ne pomeni podpreti vsake stvari, ki nastane znotraj vlade. Tudi prejšnji vladi sem kakšno stvar odsvetoval, opozarjal in tudi to je del opravljanja predsedniške funkcije. Predsednik mora vseskozi ravnati po svoji vesti, ne po željah vlade," je poudaril.
Meni,da Sloveniji ni treba zaprositi za pomoč in da se lahko tej prošnji izogne. "Potrebujemo uravnotežene in vzdržne javne finance, proračun je odraz tega. Tukaj imam opozorilo za vlado, ki je preveč poudarjala zmanjševanje odhodkov in razmeroma malo naredila na strani prihodkov. Jaz sem med tistimi, ki verjamejo, da bi bilo prav splošno stopnjo DDV-ja povečati za en odstotek, ker bi to ustvarilo boljše ravnotežje," je dejal.
"Pri nas je veliko pesimizma, ki se širi skozi medijsko obravnavo"
Pravi, da imamo v Sloveniji na neki način problem vrednot ter politične etike in kulture. "Vsi ti problemi so tu in kriza jih je še bolj izostrila in naredila bolj vidne. Vendar je pri etičnih vprašanjih treba vedeti eno temeljno stvar: nihče ne more biti etičen namesto drugega, vsakdo mora zase skrbeti za bolj etično ravnanje. To spoznanje v Sloveniji ni dovolj močno prisotno, dostikrat se etično ravnanje pričakuje od drugih, ne pa od sebe," je opomnil.
Opozoril je tudi, da je pri nas veliko pesimizma, ki se širi skozi medijsko obravnavo. "Ne bi želel nikogar obtoževati, samo opozoril bi, da je treba v javnem razpravljanju paziti, da se utemeljena kritika ne prevesi v ustvarjanje občutka brezupa, popolnega pesimizma," je dejal.
Zatrdil je še, da ne razmišlja o tem, da ne bi bil izvoljen, v primeru neizvolitve pa nima nobenih načrtov. "Že kot mlad človek sem se navadil na to, da se je treba popolnoma posvetiti cilju, ki ga imate," je dejal.
