Kandidati: Reforme so nujne

Borut Pahor, Danilo Türk, Milan Zver

Vsi pa so poudarili pomen suverenosti države v okviru EU ter sprave slovenskega naroda in politike. Kot so napovedali na soočenju na nacionalni televiziji, jih lahko pričakujemo tako v Dražgošah kot v Kočevskem Rogu.

Zver: Pri zakonu o slovenskem državnem holdingu gre za dobro rešitev

Glede zakona o slovenskem državnem holdingu, ki ga je DZ po vetu državnega sveta vnovič potrdil, je kandidat SDS in NSi Milan Zver dejal, da gre za dobro rešitev, ki bo ne glede na to, kdo bo predsednik vlade, omogočala transparentnost. Aktualni predsednik in neodvisni kandidat Danilo Türk je nasprotno prav zaradi pomanjkljive transparentnosti glede ustanovitve skeptičen, kandidat SD Borut Pahor pa je povedal, da ustanovitev zavrača.

"Politika se ne sme vmešavati v državno premoženje," meni Pahor, Zver pa: "Politika je odgovorna, da postavi svoje ljudi in jim potem gleda pod prste." "Holding ne predstavlja ene od ključnih reform, ki bi jih prioritetno morali obravnavati. Tako menijo tudi bonitetne hiše," pa je dejal Türk.

Pahor: Slabe banke ne gre takoj označiti kot slabo odločitev

Tudi pri slabi banki Zver rešitev podpira, po mnenju Pahorja pa je ne gre takoj označiti kot slabo odločitev. Türk nasprotno meni, da gre za drago rešitev, pri kateri bodo veliko plačali državljani. "Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko," je pojasnil.

Glede referenduma o slabi banki je Türk dejal, da "javnega zaupanja v slabo banko ni in treba je nekaj popraviti, da se stanje izboljša" in dodal, da "resen ekonomist slabe banke ne bo pripravljen podpreti. Vlada bi morala tako pritegniti vse slovenske finančne strokovnjake, da spet poiščejo dobro rešitev." Pahor referenduma ne podpira, Zver pa je pojasnil, da je "namen slabe banke, da se odpravi kreditni krč. Gospodarstvo potrebuje nov zakon, in to je ključna naloga slabe banke."

Türk: Z vlado Boruta Pahorja je bilo sodelovanje bolj tekoče kot s trenutno vlado

Glede sodelovanja predsednika z vlado je Türk dejal, da je z vlado Boruta Pahorja sodeloval bolj tekoče kot s trenutno vlado. "V tem mandatu je teh kontaktov manj, kljub temu pa sem z njimi pripravljen vedno sodelovati," je še dodal.

Pahor: Pogrešal sem, da mi predsednik ni bolj pomagal

"V politiki sta potrebna premirje in doseganje dogovorov. Stare zamere moramo pozabiti. V času premierske funkcije pa sem pogrešal, da mi predsednik, ko se je bilo treba postaviti proti toku, ni bolj pomagal," pa je pojasnil Pahor.

Zver pa je dejal, da je Pahor podprl Türka za predsednika, Türk pa imenoval Pahorja za premierja, in dodal, da problem nastane, ko je vlada iz druge politične poloble. Ustavni pravniki opozarjajo, da je glavna vloga predsednika države integrativna, je še dejal in opozoril, da bi moral predsednik bolj povezovati politične akterje.

Zver: Trenutni volilni sistem povzroča politično nestabilnost in krize

Glede predvidenih vladnih reformah je Zver dejal, da "poleg reform potrebujemo nekatere sistemske spremembe, pa tudi sprejetje fiskalnega pravila je bilo nujno. Morali bi tudi spremeniti volilni sistem, saj trenutni povzroča politično nestabilnost in krize," meni Zver.

"Najpomembnejši sta pokojninska reforma in reforma trga dela. Reforme so še v nastajanju in vse je usmerjeno v to, da so reforme dobre. Pripravljen sem tudi sodelovati pri tem, če bodo glavni akterji to želeli," pa je dejal Türk, medtem ko Pahor meni, da "bi bila uvedba fiskalnega pravila v ustavo velik dosežek, saj bi s tem poslali neko simbolno sporočilo, da smo pripravljeni na reševanje krize. Sledita seveda pokojninska in referendumska reforma."

Vsi trije poudarili pomen suverenosti države

Vsi trije kandidati so poudarili pomen suverenosti države. Türk je prepričan, da je Slovenija sposobna svojo suverenost ohraniti in razviti. Po njegovem mnenju suverenost daje možnost plemenitega razvoja, primeri, s katerimi strašijo nekateri politiki, pa niso utemeljeni.

Kot ocenjuje Zver, se je Slovenija umestila v okvir EU kot samostojna in suverena država. Ob tem poudarja, da EU temelji na kulturni različnosti in spoštovanju. "Če bi se poskušala pretirano zliti, bi verjetno začela razpadati," je dejal.

Pahor, ki bolj zagovarja koncept združenih držav Evrope, pa je poudaril, da bo ta proces stekel "z nami ali brez nas". Kot je zatrdil, bo vedno zastavil svoj ugled za to, da bo Slovenija zraven, saj lahko po njegovem mnenju tako ohranimo nacionalno suverenost.

Na vprašanje, ali se bodo prihodnje leto, če bodo izvoljeni za predsednika republike, udeležili spravne maše v Kočevskem Rogu in slovesnosti v Dražgošah, je Zver odgovoril, da ni razloga, da se ne bi. Sprava je po njegovih besedah nujna, meni pa, da smo danes morda dlje kot leta 1990.

Pahor meni, da ni mogoče in ni primerno spreminjati čustev ljudi do tovrstnih vprašanj. Poudarja pa, da je že bil tako v Dražgošah kot v Kočevskem Rogu in da predsednik države sodi na obe prireditvi. Türk napoveduje, da se bo prihodnje leto udeležil slovesnosti v Kočevskem Rogu, če ga bodo organizatorji povabili. Obenem predlaga, da bi ob 25-letnici spravnega dogodka v Kočevskem Rogu pripravili manifestacijo. Sprava je sicer po njegovih besedah v srcih ljudi napredovala precej bolje kot pri politikih.

Türk: Sprava je v srcih ljudi napredovala veliko bolj kot pri politikih

"Sprava je nujna. Namesto da bi lezli skupaj, lezemo narazen in to je vzrok, da politične oblasti tako slabo sodelujejo," meni Zver, Türk pa: "Sprava je v srcih ljudi napredovala veliko bolj kot pri politikih in želim si, da bi se tudi ti bolje uskladili." Pahor je dejal, da misli, da je sprava mogoča. "V preteklosti sem položil vence na vseh slovesnostih in s tem bi rad nadaljeval," je dodal.