Torek, 9. 8. 2016, 14.23
6 let, 8 mesecev
Lubadar bo letos povsem opustošil slovenske gozdove #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,38
5
"Človek te težave ne bo več rešil," o problematiki lubadarja, ki se nenadzorovano razmnožuje, meni vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek. Medtem ko gozdarji pravijo, da je napad lubadarja razgalil vse šibkosti našega sistema upravljanja gozdov, na ministrstvu za kmetijstvo Dejana Židana trdijo, da gozdarji pretiravajo.
O problemu lubadarja je bilo veliko govora že pred dvema letoma, potem ko je slovenske gozdove prizadel žled. Polomljeni les iglavcev bo treba čim prej odstraniti, sicer bo udaril lubadar, ki napada poškodovano drevje, so opozarjali gozdarji. Po besedah Andreja Avseneka so se javne gozdarske službe in tudi lastniki trudili čim prej pospraviti les, a danes je stanje katastrofično.
Bojijo se širitve na Pokljuko
V "običajnih" razmerah se lubadar na določenem območju širi v krogih, zdaj pa se je tako razmnožil, da ni več zakonitosti, pravi Avsenek.
Lani so do konca julija posekali 40 tisoč kubičnih metrov lesa, letos 130 tisoč kubičnih metrov. Trenutno imajo samo na območju Bleda nekdanji koncesionar Gozdno gospodarstvo Bled ter zasebniki na terenu okrog 200 ekip, skupno do 600 gozdarjev.
Lubadar se je razširil na celotno območje bohinjske doline, tudi na pobočja Jelovice, najbolj pa se bojijo širitve na Pokljuko, kjer so najlepši gozdovi. Tam je sicer po besedah sogovornika na srečo za lubadarja manj ugodno okolje. Temperature so nižje, drevesa pa bolj žilava.
Lansko leto je posek zaradi lubadarja na območju blejske enote zavoda dosegel 120 tisoč kubičnih metrov, letos je že presegel količino. Vir: letno poročilo blejske enote zavoda za gozdove
Birokracija ne dohaja lubadarja
V takih razmerah je ključna odzivnost gozdarjev, kar pa v zasebnih gozdovih ovirata neodzivnost – predvsem zasebnih – lastnikov gozdov in birokracija, opozarja sogovornik.
V Sloveniji ima namreč vsak lastnik možnost sam sporočiti gozdarju, da je drevje napadel lubadar in ga bo posekal, a je z iniciativo lastnika posekanih le pet odstotkov gozdov. "Večina čaka na revirne gozdarje, ki pa se trenutno utapljajo v delu."
Tudi ko gozdar izda odločbo, pa se težave ne končajo. "Gozdar izda odločbo o poseku, ki pa se vroča po zakonu o upravnem postopku. To pomeni, da ima vsak lastnik gozda 15 dni časa, da prevzame odločbo. Nato ima določen čas za iskanje izvajalca in sečnjo. Po dveh ali treh tednih gozdar preveri, ali je delo opravljeno. Če ni, sledi izvršba ter denarna kazen. Ko izdamo kazen, je 99 odstotkov lesa sicer hitro posekanega, a v tem času lubadar že napreduje," razlaga Avsenak.
Kot pravi, lahko ob izvršbi zavod za gozdove odredi tudi, da zavod na stroške lastnika gozda odpravi napadeno drevje, a blejski zavod ima tu spet težave. Na zadnji razpis za koncesionarja, ki bi to delal zanje – sami ne smejo –, se ni prijavilo nobeno podjetje. "Trenutno je dela v gozdu za vse čez glavo. Delo izvršitelja pa ni prav prijetno za nikogar," razloge navaja sogovornik.
V gozdu je dela čez glavo
Razgaljene slabosti sistema
Dodatna težava so slovenske specifike: prva so razdrobljene parcele, katerih je v Sloveniji prek 2,2 milijona. Četrtina vseh gozdnih parcel ima več kot enega lastnika. Parcele v lasti agrarnih skupnosti imajo tudi po več kot sto lastnikov. "Tu naletimo na različne težave: veliko parcel je v tuji lasti, veliko je takih, kjer lastništvo ni jasno zaradi dednih postopkov. Pošiljanje odločb se že zaradi tega lahko zavleče."
Kot pravi sogovornik, je vse od začetka mandata te vlade v pripravi sprememba zakona o gozdovih, ki bi med drugim uredila problem solastniških parcel tako, da bi se določil en zastopnik vsake parcele. Sogovornik upa, da bodo v luči aktualne problematike na ministrstvu pospešili pisanje zakona.
Avsenak meni, da bi morala javna gozdarska služba imeti pooblastila za sečnjo v izrednih razmerah, kakršnim smo priča zdaj. "Potreben je interventni zakon, ki bi dal gozdarjem pooblastila za možnost hitrejšega izvajanja del."
Škoda v milijone, ministrstvo pa po polžje
Na ministrstvu za kmetijstvo so se na problematiko lubadarja za STA odzvali s komentarjem, da je stanje katastrofalno, a obvladljivo. Napovedali so ustanovitev akcijske skupine, ki bo spremljala razvoj težav z lubadarjem.
Kot smo izvedeli, so tudi gozdarjem sporočili, da pretiravajo. Avsenak je danes večkrat dejal, da po njihovem mnenju ne gre za pretiravanje: "Človek te težave ne bo več rešil, če se ne bomo hitreje odzvali, pa tudi omiliti ne bomo mogli škode. Če pri nas izgubimo vso smreko, to pomeni dve tretjini gozda."
Gospodarska škoda je po njegovi oceni ogromna. "Če primerjamo, da kubični meter zdrave hlodovine stane 80 evrov, tiste, ki so jo napadli podlubniki - gre za tako imenovane lubadarke -, pa le 40 evrov, je to 40 evrov škode na kubični meter."
Vsako leto je z julijem konec veselice za gozdarje: v poletnih dneh namreč v gozdovih zavlada lubadar in količina poseka se močno poveča.
Trenutno je v gozdovih po Sloveniji ogromno dela za zasebna gozdarska podjetja (na fotografiji podjetje, ki spravlja les iz gozda nad Bohinjsko Bistrico).
Na območju blejske enote zavoda za gozdove so lani do konca julija posekali 40 tisoč kubičnih metrov lesa, letos že 130 tisoč kubičnih metrov. Do konca leta bo posek po ocenah Andreja Avsenaka dosegel 250 tisoč kubičnih metrov.
5