Sobota, 7. 10. 2023, 22.14
7 mesecev, 2 tedna
Ali Italija kaj naklepa proti Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,48
Pobudnik novele zakona o fojbah je senator Roberto Menia. Ta je član stranke Bratje Italije, ki jo vodi italijanska premierka Giorgia Meloni.
Italijanski senat je pred dnevi potrdil sporno novelo zakona o fojbah, ki jo zdaj čaka še obravnava v poslanski zbornici italijanskega parlamenta. S spremembami zakona iz leta 2004 želijo predlagatelji zakona med mladimi Italijani razširiti vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Po drugi strani pa prihajajo opozorila, da zakon o fojbah širi enostransko interpretacijo zgodovine, ker zamolčuje italijansko raznarodovalno politiko in fašistično nasilje nad Slovenci in Hrvati.
Italija je že leta 2004 sprejela zakon o dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz nekdanje Jugoslavije (bolj znan kot zakon o fojbah). Zakon je kot dan spomina določil 10. februar. Glavni predlagatelj letošnje novele je senator neofašističnih korenin Roberto Menia, ki je sam potomec optantov oziroma t. i. ezulov (sl. pregnanci), kot jim rečejo Italijani.
Financiranje dijaških ekskurzij
S spremembami zakona iz leta 2004 naj bi med mladimi Italijani razširili vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Med drugim novela predvideva milijon evrov za dijaške ekskurzije v kraje, kjer so fojbe in od koder so bili pregnanci oziroma optanti.
Tako kot v zakonu iz leta 2004 tudi v noveli ni širšega zgodovinskega konteksta, ki je privedel do pobojev in eksodusa. Fašizem tako ni omenjen, prav tako ne Slovenci in Hrvati.
Fašistična raznarodovalna politika
Kot vemo, so veliki deli slovenskega narodnega ozemlja po prvi svetovni vojni postali del Italije. Slovenci so kmalu postali tarča raznarodovalne politike, ki se je še okrepila, ko so leta 1922 prišli na oblast fašisti. Fašistična politika je imela jasen cilj: s pritiski in zatiranjem prisiliti Slovence, da se poitalijanijo (gre za politiko, ki ji lahko rečemo tudi etnocid).
Leta 2020 sta se tedanji predsednik Slovenije Borut Pahor in njegov italijanski kolega Sergio Mattarella skupaj udeležila obeležitve 100. obletnice požiga in slovesne vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti v Italiji. Pahor in Mattarella sta pred osrednjo slovesnostjo ob vrnitvi Narodnega doma Slovencem skupaj položila venca k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma (na fotografiji). Toda letos se Mattarella kljub vabilu ni želel udeležiti spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu.
Pred leti so slovenski in italijanski zgodovinarji že pripravili zgodovinsko poročilo o slovensko-italijanski zgodovini, ki zadeva tudi vprašanje fojb in izselitev Italijanov z območij, ki so po prvi svetovni vojni postala del Italije, po drugi svetovni vojni pa del Slovenije in Hrvaške (tedaj republiki znotraj Jugoslavije). Tega Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije italijanska oblast pri interpretaciji dogodkov, ki so pripeljali do fojb in izselitve, načrtno ne upošteva.
"Gre za stopnjevanje manipulacij"
Pri pripravi tega poročila je sodelovala tudi slovenska zgodovinarka Nevenka Troha. Ta je za Siol.net povedala, da je novela zakona o fojbah samo še en korak v stopnjevanju manipulacij, ki se dogajajo v Italiji po sprejetju zakona leta 2004.
"Nič ni narobe, da se ta tematika obravnava v šolah, da prirejajo predavanja itd., težava je v tem, da se ne obravnava v svoji celovitosti. To pa pomeni pojasniti tudi vzroke, ki so pripeljali do teh usmrtitev. To pa so fašistično raznarodovanje slovenske in hrvaške manjšine vse od njegovega prihoda na oblast leta 1922 naprej (poimenujemo ga tudi kulturni genocid), tudi smrtne obsodbe Posebnega sodišča za zaščito države slovenskih in hrvaških protifašistov (Bazovica leta 1930, Opčine leta 1941), napad Italije na Jugoslavijo in okupacija dela njenega ozemlja, tudi t. i. ljubljanske pokrajine, s streljanji talcev, poboji, požiganjem vasi, deportacijami v koncentracijska taborišča (prav zdaj je minilo 80 let od njihove osvoboditve, tudi tistega na Rabu), pa tudi po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji teh območij sodelovanje med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem," pojasnjuje zgodovinarka.
"Sprevržen opis dogajanja"
Kot poudarja, se obenem samo "dogajanje t. i. fojb prikazuje sprevrženo, s pretiranimi številkami umrlih, z razlago, da so bili usmrčeni zgolj zato, ker so bili Italijani, z ocenami, da je šlo za genocid, medtem ko smo slovenski in italijanski zgodovinarji vse to preučili in ocenili".
Italijanska oblast pri zakonu o fojbah namenoma zamolčuje fašistično nasilje nad Slovenci in Hrvati.
"Posledice vsega tega so že zdaj in še bodo, a žal ne med visokimi politiki, ki razglašajo veliko prijateljstvo med državama, obenem pa italijanskega predsednika kljub vabilu pred kratkim na Rabu ni bilo, ampak v samem odnosu italijanskega javnega mnenja do Slovencev. Če slišiš samo to sprevrženo varianto dogajanja, potem pač tako tudi sodiš o sosednem narodu," je še povedala zgodovinarka.
Nevarna in nepoštena priporočila
Glede mnenja o noveli smo se obrnili tudi na zamejske Slovence, ki živijo v Italiji. "Če sklepamo na osnovi novic iz medijev, gre za sistemsko implementacijo in financiranje zakona št. 92 iz leta 2004," je za Siol.net pojasnila deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKZG) Ksenija Dobrila in dodala, da so bodisi zakon bodisi sedanja zakonska dopolnila podprle vse politične stranke.
"Desničarska vlada je izkoristila ugodni politični veter, da trajno zagotovi izdatno finančno osnovo za promocijo zgodovinske naracije, ki jo večina Italijanov zdaj občuti kot državotvorno in kot močno agregacijsko identitarno pripoved. Na teh vsebinah so jadrali tudi njeni predhodniki. Neodvisni minister Draghijeve vlade Patrizio Bianchi je nekaj dni, preden je zapustil položaj, podpisal 90 strani dolgo okrožnico, ki je vsebovala smernice za obravnavo poglavja fojb v italijanskem javnem šolstvu. Podpisali so jo uveljavljeni zgodovinarji. V vsej tej zgodbi se nam zdijo najnevarnejša in najbolj nepoštena priporočila, da naj se obravnava fojb in povojnega eksodusa izogiba kontekstualizaciji s predvojnim dogajanjem oz. fašističnim nasiljem, češ da gre za manipulatorno tehniko preziranja povojnega dogajanja," poudarja Dobrilova.
Mitizacija fojb
Na vprašanje, kako bo ta novela oziroma zakon vplival na odnose med Italijani in slovensko manjšino, je deželna predsednica SKGZ odgovorila: "Ne vemo, če bo in v kolikšni meri vplival na odnose med večinskim narodom in slovensko manjšino. Koristil zagotovo ne bo. Pričakujemo še potencirano medijsko produkcijo teh tem in povečan obisk šol iz vse Italije. Najbolj nas preseneča in skrbi popolno prezrtje Poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki ga kljub dogovorom in odličnim meddržavnim odnosom Italija nikoli ni upoštevala."
Deželna predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila. SKGZ je ena od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji.
Glede tega, kakšne bi lahko bile dolgoročne posledice novele zakona o fojbah, pa Dobrila pravi, da bo (med Italijani, op. p.) utrdila občutek "nepravično" izgubljenih ozemelj na osnovi mirovne pogodbe, povzročila potenciran občutek za italijansko zgodovinsko poseljenost v Istri (tudi slovenski) in Dalmaciji ter povzročila mitizacijo fojb v smislu, da so posledica slovanskega genocidnega nasilja. "Morda bi se morali zlasti Slovenija in Hrvaška vprašati, kakšen je dolgoročni cilj te politične strategije," je za konec sklenila deželna predsednica SKGZ.
