Danes smo se poslovili od Filipa Kocijančiča

IN MEMORIAM FILIP

Petletna deklica, navihana in iskriva, se na božični večer s starši in dveletnim bratcem odpravi na obisk v Kranj. Tam jo stara mama in ata objameta in poljubčkata, prav tako sta tam njen striček Filip in njegovo dekle. Po božični večerji se malo dekletce zaplete v dolgo razpravo s stricem in starim očetom. Magija njihovega pogovora je tako iskriva, vsak ima svoj način in svoj argument in še dolgo ne najdejo skupnega cilja, dokler Filip ne pove noro smešne šale in vsi padejo v krohot, da jih do konca večera bolijo trebuhi.

Čez pet let to isto dekle dobi vest, da je raku podlegel njen stari ata. Solze tečejo in tečejo, a njenega ljubega dedka ne bodo dobile nazaj. Zdaj punca lahko razpravlja le še s svojim stricem. Starši in sorodniki primerjajo njuna značaja. Njegova edina nečakinja mu je v nastopanju, razpravljanju in pogovarjanju tako blizu, da se podobnostim ne moreš dovolj načuditi. Razpravljata in razpravljata. O filmih, glasbi, novičkah iz sveta in popolnoma navadnih stvareh.

Petnajstletno dekle konec drugega tedna srednje šole. Tragična nesreča. Tovornjak na cesti. Njen stric, brat njenega očeta, njej po osebnosti še edini živeči podoben človek. Ni ga več. Punca ne mora verjeti, da se je obdobje življenja v prisotnosti njenega strica nepreklicno končalo. Nikoli več ga ne bo videla.

Morda ste že ugotovili: to dekle sem jaz. In Filip, z njim so me res primerjali vsi. Radi so ga imeli, kamorkoli je prišel. Skoraj nemogoče, ampak njemu je vedno uspelo.

Ana Kocijančič