Danes v Danes: Vojaki za mizerne plače tvegajo življenja

Prebivalcem Loške doline grozi katastrofa, ki je tudi najstarejši domačini ne pomnijo. Poplave se – čeprav ne dežuje že od začetka tedna – še vedno stopnjujejo.

Tudi v primeru poplav je prva številka, na katero ljudje pokličejo, 112. Prebivalci Loške doline bodo imeli to številko verjetno v mislih tudi nocoj. Na številki 112 so lani prejeli kar pol milijona klicev na pomoč. Samo v ljubljanskem regijskem centru pa v povprečju dnevno prejmejo 380 klicev. Ob najhujših naravnih nesrečah pa tudi do 250 v eni sami uri.

V najhujših naravnih nesrečah gasilcem in civilni zaščiti pomagajo tudi slovenski vojaki. A ti so iz leta v leto slabše plačani, nekateri že živijo v socialni stiski. Kot smo razkrili včeraj, nekateri prejemajo tako mizerne plače, da z njimi ne zmorejo niti nahraniti svojih družin. Zato hrano zanje zbirajo kolegi.

Da slovenski vojaki, kadar so v službi, dejansko tvegajo svoja življenja in nosijo svojo glavo na pladnju, pa dokazuje današnji primer. V Afganistanu je bil med patruljiranjem ustreljen pripadnik slovenske vojske.

In medtem ko slovenski vojaki ter njihove družine stradajo z osnovno plačo okoli 550 evrov, dobro plačani politiki – brez kakršnekoli slabe vesti – mečejo milijarde našega davkoplačevalskega denarja v ogromno bančno luknjo, ki so jo – tako pravi poslanec Matej Tonin – ustvarili bančni banditi. Seveda s podporo politike.

Če javnost še vedno ne ve, kdo točno je odgovoren za nastalo bančno luknjo, pa je nekaterim očitno kristalno jasno. Zdajšnja uprava mariborske NKBM je vložila odškodninsko tožbo proti nekdanjemu direktorju Matjažu Kovačiču.

Ljudi, ki so v stiski, je v Sloveniji iz dneva v dan več. Ena od družin, ki se komaj prebija iz dneva v dan, je šestčlanska družila iz okolice Metlike. Družina ima štiri otroke – dva že hodita v šolo, dva še ne. Oče že dolgo neuspešno išče službo, tako je edini vir dohodka družine mamino bolniško nadomestilo, saj je najmlajša hči tako hudo bolna, da mora zanjo skrbeti 24 ur na dan.

Jože in Majda Hauzer iz Cogetincev se preživljata z biološko kmetijo. V hlevu imata nekaj živine, vzdržujeta pa tudi majhen čebelarski muzej. A vsega dela ne zmoreta več opraviti sama, zato za pomoč prosita mlado družino. Na to sta po smrti pripravljena prepisati vse svoje imetje.