Torek, 28. 11. 2023, 20.09
5 mesecev, 3 tedne
DZ podprl deklaracijo o Palestini in Izraelu, opozicija ni glasovala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Prizor s shoda za Palestino 9. novembra 2023
Državni zbor je danes z 49 glasovi za in brez glasov proti podprl deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu, ki so jo predlagali koalicijski poslanci. Ker DZ ni dal zelene luči amandmaju opozicijske SDS o preučitvi pomoči Palestincem in prepovedi izkazovanja podpore Hamasu in Hezbolahu, se je 22 navzočih poslancev pri glasovanju vzdržalo.
Deklaracija o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov v regiji ter izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi.
SDS za ustavitev vseh plačil, s katerimi bi se financirala Palestina
Kljub temu da deklaracija že obsoja "napad, ki ga je teroristična organizacija Hamas sprožila proti državi Izrael", so v največji opozicijski stranki predlagali amandma, v katerem bi DZ vlado pozval, naj ustavi vsa plačila razvojnega sodelovanja palestinskim oblastem, opravi temeljit pregled mednarodnega razvojnega financiranja države in zagotovi, da nobeno slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam.
V SDS so predlagali tudi, naj vlada sprejme ukrepe za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepove javno poveličevanje simbolov palestinskega oboroženega gibanja Hamas in libanonskega gibanja Hezbolah ter določi kazni za te kršitve. Fotografija je nastala 7. oktobra 2023, ko je Hamas napadel Izrael, kar je bil povod za aktualni vojaški obračun med Izraelom in pripadniki Hamasa v Gazi.
Predrag Baković (SD) je v odgovor predlagateljem amandmaja povedal, da kazenski zakonik že ureja področje izražanja antisemitizma, Hamas pa da EU že opredeljuje za teroristično organizacijo. Spomnil je tudi, da Slovenija trenutno ne podpira projektov v Gazi, pač pa Palestincem pomaga samo s humanitarnimi sredstvi.
Prav tako je poudaril, da so v Bruslju nedavno ugotovili, da dosedanja evropska sredstva niso šla v roke Hamasu, obenem pa so napovedali strožji nadzor nad sredstvi.
Iz vrst opozicije je bilo sicer v parlamentu slišati več očitkov na račun predlagateljev, češ da v razpravo med pripravo predloga niso vključili druge strani. V imenu predlagateljev je Dušan Stojanovič (Svoboda) navedbe, da se o deklaraciji niso posvetovali s pristojnim ministrstvom, označil za napačne, zavrnil pa je tudi očitke o navijaštvu, ki da se lahko razbere iz deklaracije.
Dušan Stojanovič (Svoboda) je povedal, da so shodi legitimen izraz stališč, Nataša Sukič (Levica) pa, da na shodih ni videla izrazov podpore Hamasu, zgolj Palestini.
V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč posameznih strank, je beseda tekla tudi o priznanju neodvisne Palestine. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je ob tej priložnosti pojasnil stališče MZEZ, ki da podpira priznanje Palestine šele po tem, ko pride do prekinitve spopadov in se sprte strani sporazumejo o rešitvi dveh držav.
Vatovec: Podobe iz Gaze so nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo dovoljevati
Matej T. Vatovec je v imenu Levice povedal, da so podobe iz Gaze nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo več dovoljevati. Pri tem je za krivca označil Izrael oz. "skrajen režim", ki mu vlada. "Kar se dogaja na okupiranih območjih, kar se dogaja v Gazi, kar se dogaja na Zahodnem bregu, ni nič drugega kot zločin proti človeštvu," je povedal in dodal, da bi tudi sicer morali v razpravah o izraelskih politikah uporabljati ustrezne označevalce, kot so med drugim apartheid ali genocid.
Pozdravil je dejstvo, da slovenska vlada razmišlja o priznanju Palestine, pri čemer pa je izrazil upanje, da postopek ne bo trajal predolgo, saj da se palestinska ozemlja pod pritiskom nezakonitih izraelskih naselbin vztrajno krčijo.
Stališča SD je predstavil Predrag Baković, ki je odgovor na vprašanje, ali gre pri uničevanju bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi za zločine proti človeštvu, prepustil mednarodnemu kazenskemu sodišču. V SD sicer obsojajo napade na civilno infrastrukturo. "Ukazi o evakuaciji severnega dela Gaze, blokada humanitarne pomoči in neselektivni napadi na bolnišnice ter šole predstavljajo ravno tiste vrste kolektivnega kaznovanja, ki ni dovoljeno niti opravičljivo pod nobenim pogojem," je prepričan.
Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se prepreči širjenje konflikta, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo, je dejal Baković. Kot je še poudaril, vojaška sila nikoli ne bo prinesla trajne rešitve tega konflikta.
Poslanec Gibanja Svobode poslance desnice pred glasovanjem pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo
Lenart Žavbi je v imenu Gibanja Svoboda povedal, da obsojajo teroristične dejavnosti Hamasa, a da njihovo nasilje ne daje pravice za kolektivno kaznovanje vseh Palestincev.
"V tem konkretnem konfliktu je jasno razvidno, da so nekateri pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila in da ima tudi pravica do samoobrambe svoje meje," je izpostavil Žavbi. Poslance desnice je pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo.
Branko Grims je v predstavitvi stališč glavne opozicijske stranke SDS predstavil amandma, s katerim bi DZ vlado pozval, naj ustavi vsa plačila palestinskim oblastem v okviru razvojnega sodelovanja, opravi pregled mednarodnega razvojnega financiranja države ter zagotovi, da slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam. SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepoved javnega poveličevanje simbolov Hamasa in libanonskega gibanja Hezbolah ter določitev kazni za te kršitve.
Grims je namreč prepričan, da se voditelji Hamasa bogatijo na račun finančne pomoči, ki jo "naivna Evropa in naivna Slovenija" pošiljata Palestincem. Krivdo za humanitarno krizo v oblegani palestinski enklavi Grims pripisuje Hamasu, ki da koristi civiliste za živi ščit.
Grims je sicer izpostavil skrb, da bi se vojna z Bližnjega vzhoda razširila na evropska tla. Še posebej ga skrbi, da bi Slovenija postala migrantski žep, med prišleki pa bi po njegovem prepričanju lahko bili tudi pripadniki Hamasa, v kolikor niso že tu.
Matej Tonin je v imenu NSi povedal, da je treba k tej tematiki pristopiti razumsko. "Če bomo še naprej z navijaškim pristopom podpirali eno ali drugo stran, potem se bodo seveda politične sile in konflikti množili naprej in konflikt se bo podaljševal," verjame Tonin. Po njegovem mnenju zato zdaj ni čas za priznanje Palestine, edina stvar, ki jo Slovenija lahko naredi, pa je, da podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir.
