Četrtek, 2. 12. 2021, 11.58
2 leti, 4 mesece
Irglova, Horvat in Žnidaričeva predlagajo rešitev za višje cene domov za starejše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,79
21
Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC predlagajo, da del stroškov za višje plače zaposlenih v domovih za starejše, zaradi česar bi se povišale cene oskrbnin, pokrije državni proračun. To bi uredili z dopolnilom k prehodnim določbam zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem bo DZ odločal na izredni seji prihodnji teden.
Dvig plač zaposlenim v socialnem varstvu sledi dogovoru med vlado in reprezentativnimi sindikati na področju zdravstva in socialnega varstva, je na današnji novinarski konferenci koalicijskih strank spomnila poslanka SDS Eva Irgl.
"Boj zoper epidemijo poteka v bolnišnicah, na cepilnih mestih in v domovih za starejše. Tudi zaradi tega se je vlada odločila povišati plače v teh poklicih. Kot veste, je 18. 11. 2021 podpisala aneks h kolektivni pogodbi med vlado in reprezentativnimi sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva. Zaradi dviga teh plač so se dvignile oskrbnine v DSO za približno 5,6 odstotka. Naj povem, da je bil dvig plač nujen, na to smo večkrat opozarjali tudi v koaliciji. Hvala bogu, da je vlada to storila. Danes sporočamo, da bomo iz proračuna financirali ta delež povišane oskrbnine za obdobje od 1. 12. 2021 do 31. 12. 2022, za kar vlada namenja 16 milijonov evrov," je poudarila.
Horvat: Slovenija je dovolj bogata, da lahko ta znesek pokrije iz proračuna
Finančne posledice za področje socialnega varstva so po besedah vodje poslancev NSi Jožefa Horvata ocenjene na 37 milijonov evrov. Po prvotni projekciji bi štiri milijone evrov zagotovili iz državnega proračuna, 17,4 milijona evrov pa iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preostanek dviga mase za plače, 16 milijonov evrov, pa predstavlja znesek, ki bi vplival na dvig cen za storitve institucionalnega varstva, torej oskrbnin. Te bi se v povprečju dvignile za 5,6 odstotka.
Kot je dejal Horvat, so v koaliciji ugotavljali, da je Slovenija dovolj bogata, da lahko ta znesek pokrije iz proračuna. "To dokazujemo tudi z realizacijo proračuna za letos. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo do konca novembra na področju dohodninskih prihodkov dobili v proračun 63 milijonov evrov več, kot je letni načrt. Podobno za 70 milijonov evrov prehitevamo dohodke iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb," je naštel.
"Razliko naj pokrije proračun"
SDS, NSi in SMC so v parlamentarni postopek tako vložile predlog dopolnil k prehodnim določbam predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Z njim predlagajo, da razliko 16 milijonov evrov pokrije proračun, sredstva bi šla iz podprograma za zagotavljanje pravic in sistema dolgotrajne oskrbe.
Proračun bi glede na predlog dopolnila višje stroške dela na področju socialnega varstva kril do konca prihodnjega leta, je pojasnila Irglova. V nadaljevanju pa bo, glede na predlagana dopolnila, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predpisalo podroben način sofinanciranja dviga stroškov plač. Horvat je dodal, da od 1. januarja 2023 to financira zakon o dolgotrajni oskrbi.
Poslanka SMC Mojca Žnidarič, ki je v imenu poslanske skupine SMC pozdravila predlagane rešitve in napovedala podporo, je spomnila, da bo DZ o zakonu o dolgotrajni oskrbi odločal na izredni seji prihodnji teden. "Rešitve bodo lahko kmalu na dlani," je prepričana.
Po mnenju Irglove je tema današnje seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri bi na zahtevo poslanskih skupin Levica, LMŠ, SD in SAB obravnavali ravno predlog priporočila v zvezi s preprečitvijo dviga oskrbnin, tako brezpredmetna.
Nasprotno pa meni poslanec Levice Miha Kordiš. V izjavi takoj po novinarski konferenci koalicijskih strank je sicer izrazil zadovoljstvo, da so bili uspešni s svojimi opozorili, a ob tem poudaril, da je današnji odbor "še kako aktualen". "Še posebej zato, ker vlada to rešuje z dopolnilom v zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta sploh še ni bil potrjen, ne glede na to dopolnilo pa ostaja izrazito škodljiv," je dodal.
21