Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Četrtek,
26. 6. 2014,
8.56

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Franc Bogovič SLS

Četrtek, 26. 6. 2014, 8.56

8 let

Franc Bogovič: Z NSi in SDS imamo veliko skupnih točk, Cerar pa še ni ponudil resnega programa

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Želim si, da bi dobili odgovorno in stabilno vlado, ki bo lahko oddelala ves mandat. Hitro menjavanje vlad v zadnjem času je eden večjih problemov Slovenije, pravi predsednik SLS Franc Bogovič.

Franc Bogovič je vodenje Slovenske ljudske stranke (SLS) prevzel marca lani, ko je s čela stranke odšel Radovan Žerjav. Stranko bo Bogovič, ki je bil na volitvah v Evropski parlament izvoljen za evropskega poslanca, tokrat prvič peljal na predčasne volitve, pri tem pa cilja na izboljšanje rezultata, ki ga je na zadnjih volitvah dosegel njegov predhodnik.

Lahko naštejete tri konkretne ukrepe, s katerimi bi SLS popeljala Slovenijo iz gospodarske krize? SLS je in bo ostala strateški partner gospodarstva. Pripravljene imamo predvsem ukrepe za povečanje števila delovnih mest. V tej smeri je ključen ukrep zmanjšanje dohodnine, s poudarkom, da na najnižji stopnji znižamo odstotek, da imajo tisti z najnižjimi prihodki več v denarnici in da dohodninsko lestvico dvignemo tako, da se bo spet ustvaril srednji sloj.

Druga ključna zadeva je, da v Sloveniji uredimo javne finance, vključno s sprejetjem fiskalnega pravila. S tem bi ustvarili stabilno finančno okolje, izboljšali pogoje gospodarjenja v podjetjih in znižali obrestno mero za gospodarstvo. Tretji ukrep je poenostavitev poslovnega okolja. V tem delu gre za zmanjšanje birokratskih ovir. Delovnopravna zakonodaja, birokratske ovire in davčni sistem so po naši oceni osrednji problemi, zaradi katerih gospodarstvo ne more prav zaživeti.

Potrebne so tudi spremembe delovnopravne zakonodaje, da bo lažje zaposlovanje in lažje odpuščanje. Država mora nastopiti tudi kot varovalka, da podjetništvo tudi pri sezonskih naročilih in v raznih krizah ne utrpi škode, kot je zdaj pri relativno togi delovnopravni zakonodaji.

Kakšno je vaše stališče do privatizacije državnega premoženja? Najprej je treba narediti to, kar se je v letu 2012 začelo, in sicer jasna klasifikacija podjetij. Ločiti moramo med tistimi, ki so na prodaj, in med tistimi, ki bodo ostala strateška podjetja in za njih narediti jasno strategijo.

Nasprotujemo privatizaciji infrastrukture, bodisi energetskih vodov v energetiki, avtocest kot infrastrukture, piste v okviru Aerodroma ali pa Luke Koper kot infrastrukture. Od tukaj naprej smo pri nekaterih stvareh odprti za pogovore o učinkovitejšem upravljanju teh podjetij.

Ko pa preidemo na področje običajnih gospodarskih družb, smo za kontrolirano privatizacijo, pri kateri se mora najprej določiti jasne cilje, kaj s temi podjetji želimo, in temu primerno zagotoviti razvoj teh podjetij ter njihovo krepitev, da ne pride do sovražnih prevzemov ali česa podobnega.

Podpirate prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju? (Z Bogovičem smo se pogovarjali še pred dokončno prodajo Mercatorja) Zavedamo se, da so slovenske banke in pivovarne neprimerni lastniki in da je privatizacijo treba izvesti, vendar pa nasprotujemo prevzemu s strani Agrokorja, saj se je v postopku pokazalo, da prevzem spominja na pretekle prevzeme v Sloveniji. Na drugi strani tudi ogroža celo vrsto pridelovalne industrije, ki je v veliki meri odvisna od učinkovitega Mercatorja. Menimo, da je Agrokor neprimeren kupec za Mercator.

Katere so še ključne točke vašega predvolilnega programa? V SLS trdimo, da so slovenska hrana, voda in les naš nacionalni interes. Na tem področju je treba z aktivnimi ukrepi države, kot so program razvoja podeželja in kmetijska politika, spodbuditi večjo samooskrbo in sprejeti ukrepe, kot so širitev namakanja, spodbuditev intenzivnih panog, na primer zelenjavarstva in sadjarstva, kjer se lahko ustvarijo delovna mesta.

Pri vodi vidimo velike priložnosti. V času, ko sem bil minister za kmetijstvo in okolje, smo opredelili 61 poplavnih območij v Sloveniji. Namesto da ob poplavah govorimo o škodi, je bolje, da najamemo najugodnejše kredite, ki so na razpolago v okviru Evropske investicijske banke in z izgradnjo objektov za protipoplavno zaščito ohranimo gospodarsko aktivnost na področju gradbeništva ter zavarujemo Slovenijo pred poplavami.

Pri lesu se zavzemamo za vzpostavitev najmanj desetih lesnih centrov. Podobno kot se je podprlo turizem z evropskimi sredstvi v finančni perspektivi 2007–2013 kot gospodarsko dejavnost, moramo zdaj podpreti lesno predelovalno industrijo z izgradnjo desetih lesnopredelovalnih centrov.

Tretje področje je učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev. To področje je dobilo zagon v vladi, v kateri sem tudi sam pri tem aktivno sodeloval v letu 2012. Zdaj je na razpolago več okoljskih projektov z gradbenim dovoljenjem in že izbranim izvajalcem del, kot pa imamo na drugi strani na voljo denarja v okviru sredstev kohezijske politike.

Tukaj vidimo priložnost, da se projekti iz te finančne perspektive EU nadaljujejo še v naslednji evropski finančni perspektivi oz. naslednjem večletnem finančnem okviru EU.

Nekaj tednov pred volitvami je moral v zapor predsednik SDS Janez Janša. Bodo tokratne parlamentarne volitve z vodjo največje opozicijske stranke v zaporu poštene? Povsem nesprejemljivo je, da že tretje parlamentarne volitve zapored zaznamuje isti sodni proces. Tukaj mislim, da se krši ustavna pravica do sodbe v razumnem roku, ki je ena osnovnih človekovih pravic. Na drugi strani pa se hočeš nočeš s temi procesi tako ali drugače posega v volilno kampanjo. Deljene so ocene, kakšen vpliv ima to, ali to neki stranki koristi ali ne, je pa nesprejemljivo, da se to dogaja že pred tretjimi volitvami.

S kom se vidite v morebitni koaliciji po volitvah? V SLS smo v času pred volitvami strankam, ki nastopajo na volitvah, poslali pobudo za podpis Zaveze o državniški drži oz. tako imenovano "petko" – Deklaracijo "5", v kateri smo navedli ključne cilje te države. To so zdravstvena reforma, javnofinančna ureditev, izboljšanje poslovnega okolja, enakomeren regionalni razvoj in pravna država.

Stranke bi se s podpisom pobude zavezale, da se bomo s temi temami v prvem letu po volitvah spoprijeli vsi, ne glede na to, ali bomo v koaliciji ali opoziciji. V tej državi je treba narediti konec politikantstvu in iskanju vedno znova nekih obrobnih tem, s katerimi narod razdeliš in igraš ideološki boj.

Na eni strani imamo problem pravne države in nedelovanja institucij, na drugi strani pa problem nedržavniške drže politike, ki preprosto beži k obrobnim temam, ne želi pa se spopasti s ključnimi težavami. Ne da bi se pogledali v ogledalo in sprejeli korenite ukrepe, tega voza ne bomo potegnili iz blata.

Pred sestavljanjem koalicije bo najprej ključno dobiti volilni rezultat, da se najprej vidi možnost sestave koalicije. V SLS smo se pripravljeni pogovarjati z vsemi, ki so se pripravljeni lotiti reševanja te zahtevne situacije v Sloveniji na način, kot smo zapisali v tej pobudi, tako da pred samim podpisom koalicijske pogodbe dorečemo ključne stvari, da se najde dovolj velik konsenz, da bo lahko neka dokaj močna vlada delovala ves mandat in te korenite spremembe izvedla.

Menite, da bi lahko dobro sodelovali v koaliciji z novoustanovljeno stranko Mira Cerarja? Miro Cerar je spoštovan človek, ki je v preteklosti izražal svoje mnenje o dogajanju v družbi, predvsem na področju morale, etike in pravosodja, aktivno pa je kot svetovalec Državnemu zboru RS in kot pravnik sodeloval tudi pri nastajanju slovenskega pravnega reda. Vsekakor bo treba z njim v nadaljevanju spregovoriti o gospodarskih temah in o načinu vodenja države. Če najdemo stične točke in strinjanje o ukrepih za izhod iz krize, ne izključujemo prav nikogar. V osnovi pa, ko pogledamo programe strank, vidimo resnično dosti skupnih točk z NSi, tudi gospodarski program SDS je našemu relativno podoben. Gospod Cerar pa bo moral v naslednjih dneh razkriti več programskih izhodišč in videli bomo šele, v katero smer gre ta zadeva.

Torej obstaja več možnosti, da vas vidimo v koaliciji z SDS kot s stranko Mira Cerarja? Dejstvo je, da imamo vse tri stranke, ki smo članice Evropske ljudske stranke, soroden program in pogled na to, kako rešiti strukturne težave v državi in kako razvijati Slovenijo. SMC do zdaj še ni ponudila resnega programa, niti še drugih svojih obrazov, ljudi, po katerih bi sploh lahko karkoli ocenjevali. Neznank je še mnogo preveč, razen stališč Cerarja, ki so na splošno večinsko všečne javnosti, da bi lahko primerjali stične točke z našim programom za morebitno takšno koalicijo.

Boste se odpovedali mandatu evropskega poslanca, če boste na državnozborskih volitvah izvoljeni v državni zbor? SLS si je zadala velik cilj, da se okrepi v Evropi. To nam je z evropskimi volitvami uspelo. Na teh državnozborskih volitvah jaz sam in tudi podpredsednik stranke Janez Tomšič kandidirava v Ljubljani, saj želimo SLS okrepiti tudi v slovenski prestolnici. V primeru izvolitve ni nobene dileme. V tem primeru sem izvoljen na funkcijo, ki je nezdružljiva z mandatom evropskega poslanca, in postanem ponovno poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.

Bi se bili pripravljeni odpovedati položaju evropskega poslanca in sprejeti položaj ministra, če sami ne bi bili izvoljeni, vaša stranka pa bi stopila v vlado? O tem, kakšen bo rezultat volitev, in kakšna posledična sestava koalicije, je vprašanje za čas po volitvah. SLS ima mnogo kompetentnih, strokovnih in izkušenih ljudi, ki so sposobni prevzeti najodgovornejše položaje in se spoprijeti z najzahtevnejšimi nalogami v državi. Vključno z menoj. Nismo stranka enega človeka, enega imena in priimka. Če dobi SLS možnost vodenja vlade, sem pripravljen to tudi sprejeti. Za konkretne odločitve bo primeren čas po 13. juliju.

Kako odgovarjate na nekatere očitke, da ste si izbrali za kandidaturo težko izvoljiv okraj, da bi lahko ostali na položaju evropskega poslanca? Znotraj stranke smo o teh volitvah spregovorili zelo resno. Zelo spoštujem in sem hvaležen za rezultat, ki so mi ga na evropskih volitvah dali predvsem ljudje v regionalnem okolju, v mojem Posavju. Na koncu smo ocenili, da bi bilo nekorektno, da bi šel iste ljudi nagovarjat čez 14 dni tudi za mandat v naš parlament.

Osredotočili smo se na Ljubljano, da poskušamo s programom prepričati tudi ljudi v mestu. To je zame nov izziv in se ga veselim. Verjamem, da bomo na ta način SLS okrepili v Ljubljani. To je ključen cilj, zaradi katerega s podpredsednikom oba kandidirava v slovenski prestolnici.

Bomo po vašem mnenju imeli v Sloveniji po volitvah levo ali desno koalicijo ali koalicijo, sestavljeno iz strank obeh polov? Pričakujem koalicijo, ki bo delala v korist Slovenije in njenih ljudi ter se bo obnašala državniško.

Kaj pa z vidika razmerij moči med strankami, kakšno koalicijo pričakujete? Prepustimo to volivkam in volivcem. 13. julija zvečer bo vse jasno. Za Slovenijo bi bilo dobro, da bi bila koalicija relativno široka, čeprav vem, da so te koalicije zahtevne. V vsakem primeru si želim, da bi dobili odgovorno in stabilno vlado, ki bo lahko oddelala ves mandat. To, kar se dogaja v zadnjih letih, da neka vlada dela tri leta, potem ena dobro leto, potem druga spet dobro leto, to preprosto ni koristno za državo. Hitro menjavanje vlad v zadnjem času je eden večjih problemov Slovenije.

Zadnja anketa Episcentra je pokazala, da bo vaša stranka na volitvah dobila 2,9 odstotka glasov in da se ne boste uvrstili v državni zbor. Boste prepustili vodenje stranke komu drugemu, če bi se to res zgodilo? V SLS na volitvah vedno dosežemo boljši rezultat, kot pa nam ga predhodno napovedujejo javnomnenjske raziskave.. Prepričan sem, da bo tudi zdaj SLS izboljšala rezultat iz zadnjih volitev leta 2011. Na vprašanje, ki ste ga postavili, je pa zelo jasen odgovor, kaj mora storiti odgovoren politik z evropskimi normami.

Sam se imam za takšnega politika, zato bi v takem primeru preprosto ponudil odstop stranki, vendar verjamem, da to ne bo potrebno in da bomo z rezultatom še enkrat več pokazali, da Slovenija potrebuje Slovensko ljudsko stranko ter bomo še naprej sodelovali pri ustvarjanju razvoja države.

Na koliko odstotkov glasov ciljate? Volitve v DZ leta 2011 so bile državnozborske volitve, na katerih smo po dolgem času izboljšali rezultat. Dosegli smo slabih sedem odstotkov, imamo šest poslancev. Naš ključen cilj je ta rezultat izboljšati.

Ne spreglejte