Janša za poljski PAP: sodstvo ščiti privilegije elit, prenova zakonodaje je nujna

''Sam imam drugačno izkušnjo s sodstvom kot marsikateri evropski politik, ki javno kritizira moje izjave, a stanja v Sloveniji sploh ne pozna,'' je na kritike evropskih politikov o Janševih pripombah glede razmer v slovenskem sodstvu uvodoma dejal premier Janez Janša in v nadaljevanju pojasnil, v čem je po njegovem bistvo težave s sodstvom v Sloveniji.

''Dvakrat sem bil politični  zapornik, in to ne le v nedemokratičnem režimu, temveč tudi leta 2014, v času demokracije, ko me je slovensko pravosodje tik pred parlamentarnimi volitvami na podlagi montiranega političnega procesa poslalo v zapor na podlagi obtožb, da sem neznanega dne, na neznan način, na neznanem kraju vplival na neznane osebe in prejel neznano obljubo denarne  nagrade. Ustavno sodišče je ta montiran političen proces kasneje soglasno razveljavilo,'' je dodal Janša. 

Kazensko pravo v nekdanji Jugoslaviji osnova vsega dogajanja

''Pred 32 leti, ko me je vojaško sodišče obtožilo in poslalo v zapor, so mi v samico po enem tednu gladovne stavke prinesli zakon o kazenskem postopku in oba kazenska zakonika takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in Socialistične republike Slovenije (SRS). Ko sem prebral uvod k enemu od teh zakonov, je tam pisalo, če povzamem, da je sodni sistem orodje komunistične partije za uresničevanje njenega programa, kazensko pravo pa orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Da je kazensko pravo orodje za uničevanje razrednega sovražnika, ni pisalo samo v uvodu k enemu od omenjenih zakonov, pač pa je v nekdanji Jugoslaviji in vseh njenih republikah to izhodišče predstavljalo tudi osnovo vsemu dogajanju tistega časa. Komunistični režim je na ta način obračunaval s svojimi nasprotniki in ustrahoval ljudi. Na stotine ljudem so uničili njihova življenja, družine, kariere in jih pregnali po svetu. To niso bile sodne zmote – to je bil sistem za uničevanje političnih nasprotnikov,'' se spominja Janša.

Skrivanje zločinov, sodstvo pa nič 

''Potem pa so se začela odkrivati množična grobišča,'' je nadaljeval Janša. Doslej jih je bilo v Sloveniji odkritih več kot 700 z neposrednimi dokazi, da je bilo po vojni pobitih na desettisoče ljudi, je izpostavil. 

''Komunistična oblast je te zločine skrila pred očmi domače in tuje javnosti. Čeprav so ljudje zanje vedeli, si zaradi strahu o tem niso upali govoriti niti med seboj, kaj šele javno. Strah je bil vedno orodje represije, ki se ga je nekdanja komunistična elita posluževala, da je ohranjala svoje privilegije in vladavino. Kljub grozovitim dejstvom in stotinam odkritih grobišč, kjer so desetletja ležali posmrtni ostanki na okruten način pobitih mladih, starih, moških, žensk in celo otrok, slovensko sodstvo in tožilstvo ni procesiralo niti enega zločinca,'' je dejal premier.

Omenil je tudi nekdanjo Službo družbenega knjigovodstva (SDK), ki je v osamosvojitvenih časih vložila več kot 700 ovadb zaradi divjega lastninjenja, ki se je v tistih časih množično dogajalo. ''Vendar slovensko tožilstvo in sodstvo nista spravila za zapahe nikogar, še tistega, ki je bil obsojen, je kasneje pomilostil predsednik države. Takrat vladajoča politika naslednikov nekdanje komunistične oblasti pa je SDK preprosto ukinila. Služba je bila zanje moteča in preveč učinkovita,'' je prepričan.

''Nekje na polovici tako imenovanega tranzicijskega časa so se torej stvari obrnile v nasprotno smer, kot so nakazovali obetavni osamosvojitveni začetki. Zaradi neizvedene lustracije so v sodstvu ostali vsi sodniki, ki so sodili v prejšnjem režimu, ki je grobo kršil človekove pravice. Zločinci, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine, ostajajo na prostosti. Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov je pravica mnogim odrečena,'' bistvo težav v slovenskem sodstvu vidi premier Janša.

Novice Spopad med Lenarčičem in Janšo: Laže! #video

Nizko zaupanje ljudi, preveč birokratske navlake

Čeprav smo na vrhu po številu sodnikov na prebivalca v Evropski uniji, smo po Janševem mnenju tudi v situaciji, ko sta ugled sodstva in zaupanje ljudi v sodstvo nizka. Medtem ko lahko drugod opazujemo javne razglasitve sodb, sta bili snemanje in fotografiranje sodnikov pri nas do nedavnega prepovedani, zdaj pa je to dovoljeno pod strogimi omejitvami, javnosti so nedostopne pravnomočne sodbe, sodni procesi trajajo leta in leta, sodstvo je polno birokratske navlake, je pojasnil. ''Težko je govoriti o nepristranskem sojenju oziroma zagotavljanju videza nepristranskosti slovenskega sodstva, ko vidimo, da sodniki, četudi na zabavah, nosijo oblačila s totalitarnimi simboli ali pa odkrito simpatizirajo z ideologijo nekdanjega režima.''

''Menim, da je moja dolžnost in odgovornost, da opozarjam na nedopustno odstopanje od tega, kar je demokratična država svojim državljanom dolžna zagotavljati. Pravna država in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človekovega dostojanstva so temelji vsake demokratične družbe. Lahko se delamo, da je vse v redu, vendar nas bodo odkloni na teh področjih slej ko prej pripeljali v situacijo, ko bodo vse družbene in sistemske anomalije ter kršenja pravic izstavila račun. Dalj časa bomo vztrajali v virtualnem svetu, kjer je kakor vse dobro, višji bo račun,'' je dodal.  

Sodstvo ščiti privilegije elit

Na vprašanje, ali je v slovenskem sodstvu po padcu komunizma prišlo do lustracije, je Janša odgovoril, da ne. ''Leta 1994 je bil sicer sprejet nov zakon o sodniški službi, v katerem piše, da tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice pri opravljanju svoje sodne funkcije, ne morejo biti imenovani v trajni mandat. Sodni svet je zgolj v enem primeru ta zakon upošteval, pri vseh drugih pa zapisal, da ne razpolaga z informacijami, da bi kandidati, ki jih predlagajo v trajni mandat, kršili ta člen zakona. In to čeprav so bile sodbe ali obtožnice, ki so dokazovale nasprotno, javno objavljene, napisane so bile knjige o tem, posneti dokumentarni filmi,'' je dejal in dodal, da je to še vedno pomembno in da je bistvena težava v tem, da se je skozi tranzicijo vzpostavil sistem prvorazrednih in drugorazrednih državljanov ter sistem ščitenja privilegijev elit, pri čemer sodstvo na žalost igra pomembno vlogo.

Premier obžaluje, da nekateri evropski politiki ne morejo preveriti stanja pravosodja v Sloveniji in sledijo zmanipuliranim informacijam, ki jih prejmejo.

Novice To so trije podpredsedniki SDS, slovo evropskega poslanca

Prenova sodniške zakonodaje je prednostna naloga

''Pravico do neodvisnega sodišča zagotavlja tako slovenska ustava kot tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zato spoštovanje te univerzalne procesne človekove pravice ne bi smelo biti odvisno od zgodovine ali družbenega sistema posamezne države. Vendar pa je treba upoštevati, da ta pravica ni sama sebi namen, temveč služi učinkovitemu zagotavljanju drugih dveh procesnih človekovih pravic, in sicer pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravici do učinkovitega pravnega sredstva,' 'je dejal Janša.

Upravičenost zaščite formalne neodvisnosti sodnikov je torej odvisna od tega, ali je sodstvo v določeni državi sposobno samo zagotoviti spoštovanje teh dveh pravic ali ne. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko to na podlagi temeljite analize delovanja sodstva na konkretnih primerih ugotovi le posamezna država članica, je nadaljeval premier. ''Če temeljnih ustavnih procesnih jamstev sodstvo v določeni državi ni sposobno zagotavljati, je zakonodajalec po ustavi celo dolžan, da sprejme ustrezne reforme za izboljšanje delovanja sodstva. Nemško zvezno ustavno sodišče, po katerem se zgleduje tudi slovensko ustavno sodišče, namreč priznava, da absolutna izvedba načela ločitve oblasti ne obstaja in da lahko oblast kot celota deluje le, če med posameznimi vejami oblasti obstajati sistem zavor in ravnovesij, s katerim vsaka od teh vej oblasti vpliva na drugo do tiste mere, ki je nujna za učinkovito izvrševanje njihovih ustavnih pristojnosti in za zaščito svobode posameznikov.''

Ostanki komunizma še vedno zelo živi in dejavni

''Generacija, ki ji pripadam, ve, kakšno je bilo življenje na nesvobodni strani železne zavese. Večina kolegov, s katerimi se v Evropski uniji pogovarjam, je bila rojena v državah z demokratično tradicijo, zato težko razumejo, kakšno je bilo to življenje. Včasih je zato potrebnega kar nekaj časa, da razložim, kako je deloval komunistični režim v nekdanji Jugoslaviji ter da svoboda, demokracija in pravičen sodni sistem niso sami po sebi umevni. Da se je treba zanje boriti,'' je odgovoril Janša na vprašanje, ali je pametno braniti formalno neodvisnost sodnikov v nekdanjih komunističnih državah, kot to počne Evropska komisija, ne da bi temeljito proučili položaj, hkrati pa komisija ne kritizira na primer Španije zaradi prizadevanj za reformo sodstva.

''Težko razumejo tudi, da so ostanki nekdanjega komunističnega režima v Sloveniji po tridesetih letih od demokratičnih sprememb še vedno zelo živi in dejavni. Zato vedno pravim, da se je za svobodo in demokracijo treba boriti vsak dan in vedno znova. Podobne izkušnje imajo tudi drugi kolegi iz nekdanjih komunističnih držav,'' je še dejal.

Naraščanje napetosti zaradi spoštovanja evropskega prava 

''Pravo Evropske unije je nad nacionalnimi zakoni, ni pa nadrejeno ustavam držav članic. Nobena institucija EU nima pravice, da katerikoli članici nalaga nekaj, kar je v nasprotju z njenim ustavnim redom. Če je problem z določenim zakonom ali dogajanjem v katerikoli državi članici, obstajajo legalni mehanizmi oziroma postopki, ki jih lahko sproži Evropska komisija. To se je vseskozi dogajalo in na koncu vedno dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi upoštevati in spoštovati,'' je Janša odgovoril, ali med institucijami EU in državami članicami vidi napetosti glede primarnosti prava EU. 

''Najnovejše dogajanje v zvezi z napetostmi glede spoštovanja prava EU je skrb vzbujajoče in terja od vodstev vseh držav članic resen in odgovoren odziv. Odgovornost nas vseh je, da skozi poglobljen pogovor, za katerega nikoli ne sme zmanjkati časa, in ob razumevanju zgodovinskih okoliščin ter izhodišč posameznih držav članic sprejmemo rešitve, ki bodo najboljše za Evropejke in Evropejce, predvsem pa za prihodnost EU,'' je še poudaril premier.

Cilj je povezana in enotna Evropa

Slovenija kot predsedujoča država Svetu EU ne želi biti del novih delitev v Evropi, ne glede na to, kaj bi naj jih povzročilo, je dodal in dejal, da verjame, da takšno mnenje deli večina držav članic EU. Teh delitev je bilo po njegovem namreč skozi zgodovino preveč. Evropska unija je izvorno nastala kot odgovor enotnosti in povezanosti držav Evrope nasproti ločenosti, neenotnosti in nepovezanosti, ki so v zgodovini celine že pripeljali do strahovitih posledic. K tem izhodiščem oziroma temeljnim vrednotam Unije se moramo države vedno znati vrniti v časih preizkušenj in iskanja odgovorov o prihodnosti Evropske unije.

''Naš cilj je Evropa, ki je povezana in enotna, svobodna in v miru sama s seboj. Evropa, ki je sposobna prostor svobode in visokih standardov varovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin širiti tudi na sosedstvo, kajti širši in večji, kot bo ta prostor, bolj bomo vsi skupaj varni in večje bo blagostanje nas vseh,'' je sklenil predsednik vlade.

Novice Janez Janša: Pred nami je finale