"Javnost še vedno ni korektno obveščena o zadevi Baričevič"

Po 22 letih tožilske funkcije – od tega je 11 let delala v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, leta 2008 pa prejela medaljo za uspehe na področju pravosodja – je sivo kuto zamenjala za bordo rdečo. Zagotovo ne mine teden, ko se v javnosti ne pojavi njeno ime in ime njenega moža. Zobec Hrastarjeva v pogovoru pojasnjuje razloge za odhod s tožilstva in pravi, da nihče ne sme posegati v delo tožilca. Pa tudi, kolikokrat je nekdanji generalni državni tožilki predlagala svojo izločitev v zadevi Patria in zakaj javnost še vedno ni seznanjena z dejstvi v zadevi Baričevič.

Za naš portal ste dejali, da "ne želite več delati v državi, kjer odgovorni ne morejo zaščititi svojih funkcionarjev". Koga konkretno ste imeli v mislih in kakšno zaščito ste kot državna funkcionarka pričakovali?

Napadi, ki so se name vrstili kontinuirano in intenzivno, so se začeli po tem, ko sem se odločno uprla temu, da bi policisti specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (policisti oddelka) preiskovali nekaj in nekoga, za kar niso bili pristojni. Takrat sem tudi odstopila kot vodja specializiranega oddelka (oddelka) in tako odločno pokazala, da mora državni tožilec pri svojem delu upoštevati načelo zakonitosti.

Z razlogi za moj odstop sta bila natančno seznanjena tako pristojni minister kot takratni predsednik vlade. Takratni predsednik vlade je zapis sestanka, na katerem sem pojasnila razloge za svoj odstop, označil s stopnjo tajnosti interno, zaradi česar javnost še danes ni korektno obveščena in seznanjena z resničnimi dejstvi v zadevi Baričevič.

Ta pritisk se je stopnjeval po vložitvi obtožnega akta v zadevi Patria. Po mojem mnenju je tudi presegel dopustno mejo odziva obdolženca, zoper katerega je vložen obtožni akt. Ni šlo samo za verbalne napade prek medijev, ki so vsebovali veliko polresnic, neresnic in celo laži, tudi na račun mojih bližnjih. Zoper mene je bila vložena celo kazenska ovadba, ki jo je okrožna državna tožilka zavrgla. Ta postopek sicer še ni pravnomočno končan, ker se je pooblaščenec subsidiarnega tožilca pritožil zoper sklep sodišča o zavrženju. Tudi do tega se ni opredelil nihče. In še danes se v različnih medijih pojavljajo različne diskvalifikacije mojega dela, odziva od tistih, ki bi ga upravičeno pričakovala, pa še vedno ni. V zadnjih nekaj dneh se ti napadi in diskvalifikacije znova stopnjujejo.

Od vseh pristojnih, strokovnih in moralnih avtoritet bi človek pričakoval, da bi zaščitili svojega funkcionarja, morda le z javno izraženim stališčem do napada obdolženega, "da sem gnusno zlorabila tožilsko funkcijo".

Ravno sta minili dve leti od smrti Saše Baričeviča, kot ste omenili, javnost še vedno ni seznanjena z dejstvi. Zakaj? Vi ne sprejemate očitka, da ste v zadevi Baričevič odredili preiskavo le v smeri, da se razišče, kako so v javnost prišle fotografije pokojnega Baričeviča, ne pa tudi drugega ozadja.

Glede zadeve Baričevič se vse od mojega odstopa s položaja vodje ponavljajo nepravilne, nekorektne in celo lažnive informacije. Razlog za to je tudi v tem, da je nekdanji predsednik vlade zapis sestanka marca 2010 označil s stopnjo tajnosti, čeprav za to ni bilo nobenih opravičljivih razlogov.

Policisti oddelka so pristojni, kadar so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, storila uradna oseba, zaposlena v policiji, oziroma druga uradna oseba, zaposlena na področju notranjih zadev, na ministrstvu za obrambo, ki imajo pooblastila policije. Policisti tega oddelka so bili pristojni torej le za preiskovanje tistih kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe s pooblastili policije. Niso pa bili pristojni za preiskovanje katerihkoli nepravilnih ravnanj in tudi ne za preiskovanje tistih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storile osebe, ki nimajo policijskih pooblastil. Takšna je tudi vsebina odgovora ministrstva za pravosodje iz decembra 2007, ki sem ga prejela na svoje pisno zaprosilo prav glede vprašanja pristojnosti policistov specializiranega oddelka.

Torej policisti oddelka niso bili pristojni za preiskovanje notranje ministrice ali njenega partnerja? Tako je, pristojnost policistov oddelka je nedvoumna in jasna. V času mojega vodenja oddelka od novembra 2007 do marca 2010 so policisti oddelka preiskovali le kazniva dejanja, za katera so bili pristojni.

Kje se je potem zalomilo?

Pri preiskovanju zadeve Baričevič sem ravnala zakonito, pravilno, strokovno in enako kot v vseh drugih zadevah. Odločno pa sem se uprla, da bi policisti oddelka preiskovali nekaj in nekoga, za kar niso bil pristojni, zaradi česar sem tudi odstopila kot vodja oddelka. Na sestanku, ki je bil v zvezi z zadevo Baričevič na vrhovnem tožilstvu 16. februarja 2010, torej pred mojim odstopom s položaja vodje oddelka, na katerem so bili takratna generalna državna tožilka, dva vrhovna državna tožilca, dve okrožni državni tožilki iz Ljubljane, policist specializiranega oddelka in jaz, je bilo natančno dogovorjeno, kaj preiskuje in bo preiskoval specializirani oddelek in kaj okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

Očitek je bil, da ovirate preiskavo.

Policist oddelka je od nekdanje generalne državne tožilke dobil drugačna navodila, čeprav je v zakonu o kazenskem postopku jasno določeno tudi, da pristojni državni tožilec oddelka usmerja in nadzoruje predkazenski postopek v okviru svojih pristojnosti, odloča o poteku in končanju. Policist oddelka je tudi ravnal v skladu z njenimi navodili in preveril vse, kar mu je naročila, saj me je o tem obvestil. Zato ni res, da sem jaz policista omejevala pri njegovem preiskovanju.

Na podlagi njenih navodil je policist specializiranega oddelka preveril tudi, ali so na svetilkah javne razsvetljave na Oražnovi ulici v Ljubljani nameščene kamere, čeprav ti podatki niso bili v ničemer potrebni in pomembni za preiskovanje zakonitosti dela na kraju navzočih policistov. Bili pa so ti podatki pomembni za preiskovanje drugih oseb, ki seveda niso imele policijskih pooblastil, in morebitnih drugih dejanj. Prav nobenega najmanjšega suma ni bilo, da se je s kraja dogodka morebiti odpeljala oseba s policijskimi pooblastili. Če pa se je odpeljala oseba, ki ni imela policijskih pooblastil, pa je bila za preiskovanje tega pristojna policija skupaj s pristojnim okrožnim državnim tožilstvom iz Ljubljane, in ne specializirani oddelek.

Barbara Brezigar je na sestanku 16. februarja 2010, pred tem pa že od mene zahtevala, da policisti oddelka "preiskujejo zlorabe na kraju navzočih policistov", ker je policist dvignil trak z napisom policija, s katerim je bil zavarovan kraj, ter dovolil sestri pokojnega Baričeviča in državni sekretarki na kraj dogodka. Jasno sem ji povedala, da to, da je policist dvignil trak in dovolil, da sta omenjeni šli na kraj, ni kaznivo dejanje. To je morda le nepravilno ravnanje policista, in ne kaznivo dejanje. Policisti oddelka, ponavljam znova, so pristojni le za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe s policijskimi pooblastili, ne pa katerihkoli nepravilnosti. Tudi v tej zadevi se je moral, in jaz sem ga, upoštevati zakon, ki je določal pristojnost policistov specializiranega oddelka.

Omenili ste tudi, da je nekdanji premier Borut Pahor sestanek z vami in generalno državno tožilko označil s stopnjo tajnosti. Vam je znano, zakaj?

Celoten potek dogodkov v zadevi Baričevi sem kronološko pojasnila tudi na tem sestanku pri nekdanjem predsedniku vlade. Na sestanku so bili vsi navzoči seznanjeni z mojim delom, delom policista oddelka in vlogo nekdanje generalne državne tožilke v tej zadevi. Čeprav sem 8. aprila 2010 predsedniku Vlade RS pisno sporočila, da nimam zadržkov, da se z vsebino zapisnika seznani javnost, stopnja tajnosti ni bila preklicana in po mojem vedenju še vedno ni. Zakaj je nekdanji predsednik vlade zapis sestanka označil s stopnjo tajnosti, mi ni znano, zagotovo pa ne zato, da bi ščitil mene in moje "domnevno nedelo oziroma domnevno nepreiskovanje". Prenehanje stopnje tajnosti navedenemu zapisu ne bi v ničemer vplivala na potek predkazenskega postopka. Le v čem?

Torej vaša izločitev ni bila posledica vašega domnevnega znanstva s sestro pokojnega Baričeviča, kot so poročali nazadnje v Pogledih Slovenije?

S sestro pokojnega Baričeviča nisem nikoli bila in tudi nisem v nobenem osebnem znanstvu. Sestra pokojnega Baričeviča je le lastnica (niti ne vem, če še) stanovanja na naslovu, na katerem živim.

Februarja 2010 ste zaradi posegov generalne državne tožilke odstopili s položaja vodje specializirane skupina. Ali ste imeli prvič takšno izkušnjo ali se je podobno dogajalo že kdaj prej?

Generalni državni tožilec je že po funkciji upravičen, da je seznanjen z vsako od obravnavanih zadev, še posebej pa s tistimi, ki so širšega javnega pomena. S tem nisem nikoli imela težav. Brezigarjevo sem vedno obveščala o zadevah, s katerimi je morala biti po funkciji seznanjena. Zato sem jo tudi pred vložitvijo obtožnega predloga zoper Janšo in preostale dan ali dva prej po elektronski pošti obvestila, zoper koga, z navedbo imena in priimka, ter zaradi katerega kaznivega dejanja bom v petek, 6. avgusta 2010, vložila obtožni predlog.

V petek, preden je bil obtožni predlog vložen, pa sem o tem obvestila tudi takratno vodjo oddelka za državnotožilski strokovni nadzor, ki je zaradi dopusta nadomeščala nekdanjo generalno državno tožilko. S tem, da je pripravljen osnutek kazenske ovadbe tudi zoper Janšo, sem Brezigarjevo seznanila v telefonskem pogovoru 23. junija 2010, ko me je klicala zaradi objavljenega članka v časopisu Delo z naslovom Navzoči na sestanku pri Zagožnu kmalu ovadeni. Devetega avgusta 2010 sem izdelala tudi operativno poročilo v skladu s takrat veljavnim državnotožilskim redom, ki je vseboval imena in priimke oseb, zoper katere je bil vložen obtožni predlog, opise kaznivih dejanj in pravne opredelitve očitanih jim kaznivih dejanj. Če je generalna državna tožilka kdaj v kateri od obravnavanih zadev predlagala, da se kaj preišče, in je bilo njeno opozorilo ali predlog upravičen, sem ga upoštevala, s tem nisem imela nobenih težav. Pomembno je bilo le, da je bilo to upravičeno in da sem bila bodisi jaz ali pa policisti oddelka za to pristojni.

Ko so se pojavila prva ugibanja o vašem prehodu med odvetnike, so se pojavili očitki, da odhajate, ker vas je strah, ker veste, da obtožnica v zadevi Patria ne vzdrži. Oziroma da bi vam moralo biti v interesu, da tako veliko zadevo, kot je obtožba zoper nekdanjega in trenutnega predsednika vlade, ki ga bremeni sum korupcije, izpeljete do konca.

Zadeva Patria je zelo obsežna zadeva, ki smo jo pristojni slovenski organi preiskovali s finskimi in avstrijskimi kolegi na podlagi ustanovljene skupne preiskovalne skupine. Slovenski del sem vodila jaz. V tej zadevi sem vložila dva obtožna predloga, prvi je v fazi pritožbenega postopka, drugi pa v fazi glavne obravnave na prvi stopnji. V zadevi Patria je vložena tudi zahteva za preiskavo. Vse tri zadeve so zelo obsežne, vanjo je bilo vloženega veliko strokovnega dela, poleg mojega tudi delo policije.

Navedba, da naj bi odšla zato, ker naj bi se domnevno bala poraza, je absurdna. Vse tožilske akte sem vložila po temeljiti preučitvi vseh zbranih dokazov. Za odhod s tožilstva sem se odločila samo in izključno iz zgoraj že naštetih razlogov. Naj končam ta odgovor z vprašanjem, kaj ti še preostane drugega kot oditi, če nekateri kolegi obveščajo medije in naročajo pisanje člankov z namenom, da se me strokovno in osebno diskreditira. Generalni državni tožilec pa kljub mojemu opozorilu in zahtevi ni ustrezno reagiral.

Čeprav ste mi že po telefonu povedali, da ne boste komentirali aktualnega procesa v zadevi Patria, vas prosim, da pojasnite pravno formulacijo "neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju in ob neugotovljeni uri", na kar tako obramba Janeza Janše kot obramba preostalih obdolžencev nenehno opozarja.

Glede na dejstvo, da gre za odprt kazenski postopek, ga ne želim komentirati. Opis "neugotovljenega dne na neugotovljenem kraju" ni nič nenavadnega. Te navedbe so iztrgane iz konteksta opisa kaznivega dejanja in se napačno interpretirajo. Veliko je obsodilnih, pravnomočnih sodb z enakimi oziroma podobnimi opisi. Natančnejša razlaga takšnega opisa nujno terja razlago obtožnega akta in zbranih dokazov, česar pa glede na to, da zadeva ni pravnomočno končana, v tej fazi ne želim komentirati. Dejstvo pa je, da obtožni predlog nima podlage v nobeni politiki, klanih, mafijah in v vseh drugih organizacijah, ki jih naštevajo nekateri.

Glede na očitke vam zagotavljam, da si nisem ničesar izmislila in ničesar ponaredila. Obtožni predlog temelji izključno in samo na zbranih dokazih. Vsi so priloga spisu, tako v originalu kot v prevodih. Zoper vse, ki so to zatrjevali in lažno širili v javnosti, pa sem podala predlog za pregon pri pristojnem državnem tožilstvu. Pri tem se nehote sprašujem, kakšna politika ali mafija stoji za avstrijskim obtožnim aktom in ugotovitvami finskih preiskovalcev.

Iz primera Patria ste se sicer želeli izločiti.

Svojo izločitev iz obravnavanja zadeve Patria sem predlagala večkrat. Prvič septembra 2008, po prejemu magnetograma izredne seje vlade, ki je bila 8. septembra 2008 in na kateri je takratni predsednik vlade dejal, "da se zdrzne ob priimku Hrastar". Očitek je bil usmerjen name, saj je takrat že bilo znano, da obravnavam to zadevo. Brezigarjevi sem predlagala, da me izloči, in jo opozorila, da se bo zadeva končala tako, da bo Janez Janša z menoj obračunaval na osebni ravni zaradi dogodkov iz maja 1988. Brezigarjeva mi je odgovorila, da me ne bo izločila, da ne dvomi o mojem strokovnem delu.

Drugič sem predlagala svojo izločitev februarja 2009, a tudi tej ni bilo ugodeno. Iz istega razloga kot septembra 2008 sem pisno predlagala svojo izločitev 21. aprila 2009, vendar še do danes nisem prejela nikakršnega odgovora od takratne generalne državne tožilke. Izločitev iz zadeve sem predlagala tudi 2. novembra 2010. Ko sem 17. novembra urgirala odgovor, sem dva dni pozneje prejela sklep, s katerim je Brezigarjeva moj predlog zavrnila.