Kaj druži Sveto pismo, križ v steklenici, bordel in Hitlerjevo razglednico?

Projekt je povezan s stoto obletnico izbruha 1. svetovne vojne, vendar ni namenjen raziskovanju vojaškega vidika vojne, temveč zbiranju spominov na doživljanje vojne, intimnih zgodb vojakov, njihovih družin in vseh ljudi v zaledju, ki so se trudili, da bi življenje kljub grozotam vojne vihre potekalo čim bolj vsakdanje. "Pobude za projekt niso dali zgodovinarji, temveč tisti, ki razmišljajo o razvoju tehnologije in jih zanima, kako kulturno dediščino s pomočjo sodobne tehnologije ponuditi mlajšim generacijam," je za Planet Siol.net pojasnila Karmen Štular Sotošek, vodja službe za digitalno knjižnico v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), ki je glavni koordinator dogodkov zbiranja in digitaliziranja spominov. "S projektom želimo doseči to, da bodo prihodnje generacije do spominov iz obdobja 1. svetovne vojne lahko dostopale prek spleta in da ta virtualni arhiv postane novo orodje za preučevanje zgodovine vsakdanjega življenja. Od osnovnih šol pa do najvišjih akademskih nivojev," še dodaja Štularjeva, ki zanika našo predpostavko, da je projekt, kjer zaradi časovnega zamika ne more vsebovati prvoosebnih pričevanj, vzniknil nekaj desetletij prepozno.

Nemški pehotni vojak Kurt Geiler je bil goreč kristjan, ki se nikamor ni odpravil brez svojega izvoda Svetega pisma, prav to pa mu je leta 1917 na fronti tudi rešilo življenje. Dokaz, Sveto pismo, ki ga je scefral štiricentimetrski drobec šrapnela, Geilerjeva družina še danes hrani kot dragocen spomin.

Zanimiva obogatitev Europeane je tudi razglednica, ki jo je Adolf Hitler, takrat vojak v avstro-ogrski vojski, decembra 1916, kmalu zatem ko so ga odpustili iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi poškodbe s šrapnelom, pisal prijatelju Karlu Lanzhammerju, sovojaku z zahodne fronte. V kratkem besedilu, ki razkriva težave pri zapisovanju besed, sporoča, da je trenutno pri nadomestnem bataljonu, da je v zobozdravstveni oskrbi in da se bo, kakor hitro bo mogoče, ponovno prostovoljno javil na fronto.

Prizor križanja v steklenici, ki ga je izdelal ruski vojni ujetnik v Sloveniji, je za zbirko Europeana prispeval Slovenec Slavko Zupan. Ta je steklenico podedoval od sorodnice, ki jo je leta 1916 odkupila od ruskega vojnega ujetnika. Rusi so sloveli po tem, da so umetniške izdelke, prstane in zapestnice iz bakra in železa, ki so jih izdelali sami, prodali v zameno za kos kruha ali cigareto.

Na dnevih zbiranja v Sloveniji od steklenih očes do vaze iz granat Zbiranje spominkov in družinskih zgodb bo v treh letih potekalo v 40 evropskih državah, od marca letos tudi v Sloveniji. "Na tako imenovanih Dnevih zbiranja spominov, s podnaslovom 1. svetovna vojna skozi dokumente vsakdanjega življenja, se nam večinoma oglašajo vnuki ljudi, ki so živeli v tem obdobju," pravi Štular Sotoškova, ki bistvo projekta vidi v vključevanju anonimnih posameznikov, ki se lahko vključijo s svojimi zgodbami in spomini. "Pri tem glavne besede nimajo ne muzealci, niti zgodovinarji in knjižničarji, ampak se na podlagi 'crowdsourcinga' vključijo povsem anonimni posamezniki, ki so pravzaprav glavni snovalci projekta."

Za nami so že dnevi zbiranja spominov v Novi Gorici, kamor so ljudje prinašali večinoma predmete, od kovčkov, steklenih očes in umetniških del, ki so jih izdelovali vojaki in Mariboru, kjer so med zbranimi predmeti prevladovale fotografije, medalje, celo vaza iz granate, pa dokumenti in pisma s fronte. Nov zbirateljski dogodek bo v sredo, 23. maja, v Osrednji knjižnici v Celju, kjer je bila v času 1. svetovne vojne bolnišnica in znan bordel, pri čemer se po besedah Štularjeve organizatorji nadejajo, da bi na dan privrela tudi katera od anekdot, povezana s celjskim bordelom z obdobja 1. svetovne vojne.