Sreda, 22. 4. 2020, 16.20
4 leta, 1 mesec
Kako se Rode spominja srečanj s Kučanom in Drnovškom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,27
67
"Določena mera razočaranja je po skoraj treh desetletjih samostojnosti in življenja v lastni državi bržčas neizbežna," meni kardinal Franc Rode.
Slovenski kardinal Franc Rode, ki dogajanje v domovini te dni spremlja iz Vatikana, se je v intervjuju Inštituta za kanonskopravne vede Teološke fakultete UL dotaknil današnje Slovenije in druženja s politiki v času, ko je vodil ljubljansko nadškofijo.
Letos mineva 30 let od plebiscita o samostojnosti Slovenije. Kardinal Franc Rode je v intervjuju za kanonist.eu dejal, da "je določena mera razočaranja po skoraj treh desetletjih samostojnosti in življenja v lastni državi bržčas neizbežna".
Po njegovih besedah se je podobno dogajalo tudi drugim narodom: "V pričakovanju osvoboditve ali zmage nad sovražnimi silami – resničnimi ali namišljenimi – je vedno primes eshatološkega upanja, želja po dokončnem odrešenju, odločilne zmage nad zlom. Ta teološki element je navzoč tudi v velikih zgodovinskih obratih, v vseh revolucijah, v bojih za narodno neodvisnost. Pričakovanja narodov vedno presegajo to, kar dejansko uresničijo. Zato je prisotna neizbežna mera razočaranja. Tudi v Sloveniji po teh desetletjih, ki smo jih preživeli v svobodi: niso bila tako sijajna, tako polna zadovoljstva in uspehov, kot smo pričakovali."
Odnosi s Kučanom so se ohladili
V času, ko je v Sloveniji služboval kot ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference, se je pogosto srečeval s predstavniki oblasti. Kot je povedal za kanonist.eu, se je v sedmih letih škofovanja v Ljubljani trudil, da bi navezal stike s predstavniki države ter s svetom kulture, znanosti in umetnosti.
"V začetku sem se pogosto srečal s predsednikom Kučanom, javno in zasebno. Marsikaj je obljubil, a od tega ni bilo nič in tako so se najini odnosi ohladili. Prišlo je celo do nekaj kratkih stikov. Ko sem odhajal v Rim, sva se za slovo dobila v neki gostilni pod Krimom. Nekako je obžaloval: 'Ko bi se midva bolje razumela, bi bili danes odnosi med Cerkvijo in državo drugačni'. Ne vem. Ne bom ga obtoževal dvoličnosti. Verjetno so bili najini pogledi na te težave preveč različni, da bi se mogla ujeti," je povedal.
Kot je nadaljeval, je potem upanje na ureditev odnosov med Cerkvijo in državo vse bolj stavil na predsednika vlade Janeza Drnovška. "Z njim sem bil v rednem stiku. V nekaterih obdobjih sem bil skoraj vsak mesec pri njem v Vili Podrožnik; vselej se je odzval tudi, ko sem ga povabil na večerjo na škofijo. Prišel je običajno v spremstvu kakšnega ožjega sodelavca. Nepozabni, prav prijateljski so bili večeri v brunarici na Brdu. Ob vseh teh priložnostih smo se pogovarjali o nerešenih problemih. Nekatere smo tudi rešili," se je Rode spomnil srečanj s političnim vrhom.
67