Katere konopljine učinkovine se trenutno lahko uporablja v Sloveniji?

Kot nam je še povedala dr. Josipina Ana Červek z Onkološkega inštituta, so se kanabinoidi v tujini, kjer že imajo izkušnje z njihovo uporabo, izkazali za učinkovite. "Zlasti se uporabljajo pri bolnikih, kjer standardne metode niso učinkovite in se jih doda k terapiji."

Omenjena sogovornica je na 45. sejmu Narava-zdravje, ki od 13. do 16. novembra poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in kjer v okviru prireditve potekajo tudi predavanja in okrogle mize na temo uporabe konoplje v medicinske namene, predavala o vlogi kanabinoidov v onkologiji.

V medicini se uporabljajo izključno preparati, ki imajo karakteristike zdravila Prav tako je Červekova pojasnila, da se v medicini uporabljajo izključno preparati, ki imajo karakteristike zdravila, torej so znani njegove vsebnosti in odmerki. Uporabljajo pa se fitokanabinoidi, učinkovine iz konoplje, in sintetični kanabinoidi, ki so kemično izdelani v farmacevtskih laboratorijih.

Dr. Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino, ki je imela predavanje z naslovom Medicinska konoplja – med pričakovanji in omejitvami, nam je med drugim pojasnila, da ima vsak človek endokanabinoidni sistem in telesu lastne endokanabinoide, ki so v telesu udeleženi v vrsti procesov, zato se proučujejo in raziskujejo različne možnosti zdravljenja oziroma uporabe učinkovin konoplje."

Kadar je endokanabinoidni sistem poškodovan in je v telesu premalo endokanabinoidov, se lahko pojavijo zdravstvene težave. Konoplja pa ima snovi, ki so po strukturi zelo podobne endokanabinoidom in so lahko v pomoč, kadar v telesu teh snovi ni dovolj, vendar se jih da tudi sintetizirati. In ti sintetični kanabinoidni, ki jih je na trgu veliko, oponašajo učinke tetrahidrokanabinola (THC), ki je glavna psihoaktivna sestavina oziroma kanabinoid konoplje.

Bolniki pri nas še ne morejo dobiti zdravil s kemijsko spojino, ki ima strukturo THC Po besedah Zorec Karlovškove je vlada junija letos dovolila zdravila, ki vsebujejo kemijsko spojino, ki ima strukturo THC, zato lahko zdravnik zdaj tako zdravilo predpiše, vendar pa pri nas še nobeno ni registrirano, zato morajo bolniki z belimi recepti v tujino, recimo v Avstrijo.

Do tega, da je zdravilo registrirano in v uporabi, je po njenih besedah dolga pot, vendar je prepričana, da bo agencija za zdravila in medicinske pripomočke naredila vse potrebno, da bomo ta zdravila čim prej dobili tudi v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da je pomembno, da so zdravilom, ki jih začne zdravnik predpisovati, zagotovljene varnost, učinkovitost in kakovost.

Omenjena predavanja in okrogle mize o nedavnih spremembah uredbe o prepovedanih drogah, ki dovoljuje uporabo THC v medicinske namene, ne pa tudi rastline konoplje, in samem zdravljenju ter izkušnjah z njim so del prizadevanj o demistifikacije konoplje in ozaveščanja slovenske najširše javnosti o njenem pomenu za zdravje.

Kot nam je povedal Božidar Radišič iz Društva prekmurske pobude ONEJ, ki je organizator teh predavanj in okroglih miz, se je nedavna zavrnitev predloga zakona o konoplji in predloga zakona o samozdravljenju zgodila zato, ker na ministrstvu za zdravje za to nimajo nikakršnega posluha, predvsem zaradi nepoznavanja te problematike. Zato bodo razprave o koristnosti konoplje in zavzemanju za njeno legalizacijo v zdravstvene in industrijske namene nadaljevali.

Sicer pa je državni zbor na začetku marca z veliko večino glasov sklenil, da predlog zakon o konoplji, ki ga je skupaj z predlogom zakona o samozdravljenju vložil Slovenski konopljin socialni klub skupaj s podpisi volivcev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Proti zakonskima predlogoma so se izrekle vse poslanske skupine.