"Mavrična" koalicija usklajena o zavrnitvi referenduma

Do zdaj je imela o sklepu, o katerem bo parlament na izredni seji glasoval v četrtek, nekaj pomislekov poslanska skupina Stranke modernega centra. Ta se zaradi tega ni pridružila preostalim štirim strankam, ki so predlagale izredno sejo.

Zbiranje podpisov bodo ustavili Če bo parlament sklep sprejel, bo s tem ustavljeno zbiranje podpisov pod pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta izenačuje pravice istospolnih in različnospolnih parov, sprejela pa ga je "mavrična" koalicija omenjenih strank, le v DeSUS niso bili povsem enotni.

Stranke so se uskladile pred današnjo sejo parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Odbor državnemu zboru predlaga, naj zavrne razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, saj da glede tega skladno z ustavo referendum ni dopusten.

SDS svari pred glasovanjem o takšnem sklepu V največji opozicijski stranki SDS, ki noveli nasprotuje skupaj z NSi – krščanskimi demokrati, so predlagali umik sklepa s sej matičnega odbora in izredne seje. Prepričani so, da državni zbor takšnega sklepa ne sme izglasovati, ker pogoji za to še niso izpolnjeni.

Pobudniki referenduma, koalicija Za otroke gre, namreč še vedno zbira podpise za razpis referenduma, zbrati jih mora najmanj 40 tisoč. Šele nato lahko parlament sprejeme odlok o razpisu referenduma. V SDS pravijo, da parlamentarni odbor in državni zbor zato nista pristojna za odločanje o razpisu referenduma in tudi ne moreta zavrniti njegovega razpisa.

Parlamentarni pravniki pravijo drugače Drugače meni parlamentarna zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je pripravila mnenje o sklepu. Parlamentarni pravniki argumentirajo, da lahko državni zbor sklep o zavrnitvi razpisa referenduma sprejeme že med zbiranjem podpisov v podporo referendumski zahtevi ob smiselni uporabi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.

Kaj pravita zakon in ustava? Omenjeni zakon namreč v 21. členu med drugim določa, da lahko državni zbor zadrži zbiranje podpisov do odločitve ustavnega sodišča. Ta mora odločitev, ali je referendum dopusten, sprejeti v 30 dneh. Če bi ustavno sodišče po pritožbi pobudnikov referendum dovolilo, bi se zbiranje podpisov nadaljevalo takoj po tej odločitvi.

Ustavno sodišče bo pri presoji upoštevalo spremenjeno ustavo iz leta 2013, po kateri referendum ni dopusten, če gre za zakone, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Državni zbor bi moral sicer z omenjeno ustavno spremembo uskladiti tudi zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Dokler tega ne stori, se omenjeni 21. člen zakona smiselno uporablja tako, da ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma, piše v ustavnem zakonu iz leta 2013.