Ponedeljek, 9. 4. 2018, 12.32
6 let, 1 mesec
Na Ljubljanski grad je zatavala lisica. Je lahko nevarna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,14
3
Pretekli konec tedna so sprehajalci na Ljubljanskem gradu opazili lisico, ki se je približala ljudem. Povzpela naj bi se vse do parkirišča, kjer je zmedeno tavala med avtomobili. Nekateri so se ob tem spraševali, ali žival morda nima stekline, saj bi se zdrava žival ustrašila ljudi in zbežala. "Če pridete v stik s katerokoli divjo živaljo, se umaknite. Če žival pride v urbano okolje, pa nemudoma pokličite pristojne službe," svetuje Jože Drobnič, direktor Veterinarske postaje Ljubljana (VPL).
"V svojih 25 letih še nisem prišel v stik z živaljo, ki se me ne bi ustrašila in poskušala zbežati," je povedal starešina lovske družine Kočevje Jože Kure. Dodal je, da prav zato stik ne bi smel biti nevaren, in svetoval, da se ob srečanju od divje živali umaknemo. "Drugače pa je ob srečanju živali z živaljo. Nevarno lahko postane takrat, ko domača žival ni cepljena," je še povedal.
Slovenija država brez stekline
Nenavadno obnašanje lisice so komentirali tudi nekateri posamezniki in se spraševali, ali njeno približevanje ljudem brez zadržkov kaže na znake stekline. "V Sloveniji že dlje časa nismo imeli primera stekline," je povedal Jože Drobnič, direktor VPL. Slovenija se je namreč v letu 2016 proglasila za državo, prosto stekline.
Letno zaradi stekline umre 55 tisoč ljudi
Steklina je smrtno nevarna bolezen, ki se lahko prenese z okužene živali na ljudi. "Steklina je kljub dolgoletnemu zatiranju in možnosti uporabe cepiva razen v nekaj državah še vedno zelo razširjena po vsem svetu," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Letno zaradi stekline po svetu umre približno 55 tisoč ljudi, od tega je skoraj polovica otrok. Med letoma 1946 in 1950 je za urbano steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, od leta 1950 pa nihče več, saj so kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugimi veterinarskimi ukrepi urbano steklino izkoreninili, so zapisali na spletni strani NIJZ.
Ukrepe za zaščito ljudi pred steklino v sodelovanju izvajata veterinarska in zdravstvena služba. Med te ukrepe spadajo:
- registracija in cepljenje psov, cepljenje lisic z vabami, preiskave živali na prisotnost virusa stekline,
- cepljenje ljudi, ki so pri svojem delu (veterinarji, lovci, gozdarji, laboratorijski delavci) ali pri izobraževanju izpostavljeni virusu stekline, in za potnike po državah, kjer obstaja tveganje za okužbo s steklino,
- takojšnja oskrba rane in cepljenje ljudi, ki so bili v tveganem stiku za steklino, da preprečimo razvoj te bolezni po izpostavljenosti.
"Cepljenje je v Sloveniji obvezno"
Število steklih živali je v Sloveniji začelo upadati z uvedbo cepljenja lisic z vabami, ki vsebujejo oslabljen živ virus. "Lisice se cepi dvakrat letno," je povedal Drobnič in poudaril, da je pri nas obvezno tudi cepljenje psov.
"Največ primerov stekline je bilo ugotovljenih pri lisicah, posamezni primeri pa tudi pri drugih divjih in domačih živalih (jazbec, pes, konj, govedo)," še pravijo na NIJZ. Zadnji primer stekline pri živalih je bil ugotovljen januarja 2013. Jeseni 2014 je bil ugotovljena steklina pri kuni, katere povzročitelj je bil cepni sev virusa, ki ga vsebuje vaba za cepljenje lisic proti steklini.
"Pse se mora po letu 2014 cepiti tri leta zapored in nato na vsaka tri leta oziroma po priporočilih cepiva. Obstaja namreč več različnih cepiv," pravi direktor VPL in dodaja, da pri nas ni obveznega cepljenja mačk proti steklini in se jih cepi le na željo lastnika.
V Sloveniji cepljenje proti steklini izvajajo v specializiranih antirabičnih ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
"Nujno obvestite pristojne službe"
Verjetnost, da bomo srečali žival s steklino, je torej majhna, a vseeno obstaja. Poleg tega pa veterinarji in lovci opozarjajo, da je stik z divjo živaljo lahko nevaren, tudi če žival nima stekline. Poleg tega, da nas lahko fizično poškoduje - ugrizne ali opraska -, divje živali prenašajo tudi druge bolezni.
"V vsakem primeru je treba nujno čim prej obvestiti pristojne službe, da žival iz urbanega okolja odstranijo," je še opozoril Drobnič.
3