Naravni viri, ki jih ne "vidimo"

Vse to so naši naravni viri, naša primerjalna prednost. Ekonomist Sašo Polanec poleg naravnih lepot v Sloveniji vidi tudi številna druga naravna bogastva. Ekonomsko aktualna vira sta po njegovem mnenju zemeljski plin in tudi lignit. Pomemben se mu zdi potencial vode – predvsem z vidika proizvodnje električne energije. a za energijo bi bilo po njegovem mnenju vredno izkoristiti tudi veter.

Polanec se strinja s številnimi, ki menijo, da je les velika priložnost za slovensko gospodarstvo. Ob tem poudarja, da moramo v Sloveniji tudi na tem področju vložiti več denarja v razvoj novih proizvodov. "Ne vem, zakaj ne bi zmogli pri nas narediti česa boljšega, kot je ribniška suha roba."

Nevarnost bega možganov Ekonomist Zarjan Fabjančič poudarja pomen ljudi in znanja, ki ga je po njegovem še vedno dovolj, a ob tem svari pred begom možganov. Glede naravnih virov je omenil predvsem les, prav tako pa bi po njegovem morali med pomembne vire vključiti tudi vodo.

Tudi Sašo Polanec opozarja na znanje, tki je ključen vir. "Dejstvo je, da mi ne znamo več, kot znajo drugi." Če hočemo biti enako razviti, kot so razviti drugod, moramo biti nadpovprečni v enakem deležu dejavnosti, kot izstopajo v drugih razvitih državah, poudarja Polanec. Velika težava so po njegovem tudi univerze in izobraževalni sistem nasploh. "Izobraževalni sistem je zgrešen in dodatna težava je, da ne vsebuje finančnih spodbud za prenovo programov," poudarja.

Okoljsko problematični energenti, tudi turizem Tudi ekonomist Sašo Stanovnik meni, da je glavni naravni vir Slovenije les. Nekateri drugi naravni viri po njegovem pomenijo več težav z vidika varovanja okolja, čeprav poudarja, da "je tudi tu mogoče z ustrezno regulativo in nadzorom zagotoviti vzdržno črpanje teh virov". Obenem je, kot pravi, zaradi raznolikosti pokrajin, bližine teh raznolikosti ter zelenosti Slovenija zelo zanimiva tudi za turizem.

"Če želiš biti vse, si pravzaprav nič" Po mnenju Stanovnika je bila strategija Slovenije v preteklosti preveč splošna. "Nismo se želeli specializirati za posamezne panoge in želeli smo čim več industrije obdržati pod okriljem države. Skratka biti specialisti za vse. Glavni nauk teorije in prakse o strateškem pozicioniranju pa je: če želiš biti vse, si pravzaprav nič."