"Novinar ne sme biti politični lakaj"

Kaj mednarodno priznanje za preiskovalno novinarstvo Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za medije, pomeni za slovensko novinarstvo in vaju kot avtorja?

Blaž: Z Matejem sva vesela in počaščena, da sva prejela diplomo mednarodne organizacije, ki združuje 18 držav in medijske organizacije Jugovzhodne Evrope. Glavno nagrado je prejel poljski kolega, a mislim, da je vsako mednarodno priznanje v tako močni konkurenci pozitivno in dokaz, da tudi slovenski novinarji dobro opravljamo svoje delo. Matej: S kančkom ironije bi rekel, da je vsaka nagrada spodbuda za nadaljnje delo, in če že pri prvi knjigi dobiš nagrado, je to dodaten motiv za nadaljevanje.

Zakaj vajino trilogijo o nezakoniti trgovini z orožjem V imenu države označujejo kot učbeniški primer preiskovalnega novinarstva v Sloveniji?

Blaž: To bi bilo vprašanje za tiste, ki tako pravijo. Vsak novinar na začetku ve nekaj zanimivega, kako pa to preiskati in preliti v dobro novinarsko zgodbo, je izziv, s katerim sva se soočila tudi midva, ko sva dobila več tisoč uradnih dokumentov. Preiskavo sva poskušala opraviti kar najbolje, z iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo, predvsem pa z ogromno trdega dela v povezavi z izkušnjami. Da pa že po dveh knjigah govorijo o učbeniškem primeru, je dokaz, da sva delo opravila tako, kot je treba. Matej: V profesionalnem novinarstvu imava kar nekaj izkušenj, tako na mednarodnem področju kot v preiskovanju, posebno poglavje pa je skupno delo. Kot tim se dopolnjujeva, nadzorujeva, tudi prepirava, hkrati sva si konkurenca in delava skupaj, se dopolnjujeva. To je sožitje profesionalnosti, strokovnosti, stalnega preverjanja informacij in vzajemnega nadzora.

Na kakšni točki se je v začetku 21. stoletja znašlo preiskovalno novinarstvo v Sloveniji in svetu?

Blaž: Preiskovalnemu novinarstvu še nikoli ni šlo tako dobro v smislu novinarskih odkritij. Če pogledamo, kaj počne Guardian … in zgodba Ruperta Murdocha, ki je nastavila ogledalo britanskemu žurnalizmu. Pa WikiLeaks, ki je seveda samo razkritje, a za to so bili potrebni novi prijemi za analiziranje tako velikega števila depeš. Novinarska odkritja so vedno presenetljivejša, kar je velik uspeh v preiskovalnem novinarstvu, a se marsikje, tudi v Sloveniji, pojavlja težava objavljanja teh zgodb. Na eni strani imamo torej odlična, izjemno zanimiva in potrjena odkritja, na drugi strani pa medijsko okolje, ki raje objavlja sporočila za javnost centrov moči in svetovnih elit, predvsem gospodarskih, kot pa sporočila preiskovalnih raziskav.

Matej: Pri preiskovalnem novinarstvu je velika odgovornost, saj je lahko že najmanjši spodrsljaj usoden, celo za življenje, in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Novinarji smo v tej vlogi še izrazitejši nasprotniki politiki, vladajočim strukturam, korporacijam, različnim lobijem, dejansko smo slaba vest ljudi, ki delajo protizakonito. Izredno pomembno je, da preiskovalni novinar ni politični lakaj, eksponent neke politične opcije ali stranke.

Kako ocenjujeta "preiskovalne" metode tabloida News of the World?

Blaž: Kazenski zakonik, tako britanski kot slovenski, je glede varovanja zasebnosti zelo jasen, da ima vsak državljan pravico do zasebnosti, zato smo tudi novinarji dolžni spoštovati zasebnost drugih in varovati zasebne podatke ljudi v naši preiskavi. Tudi prisluškovanje telefonskim pogovorom je kaznivo dejanje, zato imajo zoper novinarje in urednike odprte kazenske postopke. Tudi preiskovalni novinarji poskušamo izvedeti kaj več o teh elitah, temelj, do kdaj je pridobivanje dokumentov še zakonito, pa je javni interes. Če z razkritjem velike zlorabe oblasti ali celo kaznivega dejanja novinar hodi po robu, a v zgodbi dokaže, da je šlo za javni interes, je to upravičeno. Matej: Izrazit primer javnega interesa je, da preiskuješ, za kaj je bil porabljen javni denar. Novinarji imamo pravico, pravzaprav celo dolžnost, da to preiskujemo. Hvala bogu, da so v demokratičnih državah na naši strani tudi določene državne ustanove, konkretno mislim na informacijsko pooblaščenko. V trilogiji V imenu države sva govorila o dejanjih ljudi, njihovih nezakonitih, nemoralnih potezah, ne pa o njihovi zasebnosti.

Kaj menita o primeru Zorana Thalerja?

Matej: Kolikor vem, so novinarji Sunday Timesa imeli dovoljenje, da lahko delajo "undercover", torej lahko pri preiskovanju občutljivih zadev v času pridobivanja informacij zakrijejo svojo novinarsko identiteto. Zoran Thaler se je ujel na limanice teh novinarjev, ki so ga razkrili kot podkupljivega človeka. Osebno me moti enačenje dejanj novinarjev Murdochovega imperija, ki so dejansko prisluškovali, se dogovarjali s policijo, razkrili zasebne informacije, in novinarjev Sunday Timesa, ki so delovali v javnem interesu. Ni pošteno, da se Thaler predstavlja kot žrtev, saj je bil ujet, da je podkupljiv, zdaj pa je stvar sodišča, kako bo razsodilo.

Blaž: Delo novinarjev pod krinko je posebna, izredno zahtevna zvrst preiskovalnega novinarstva in v tem primeru je pomembno, da novinarji Sunday Timesa niso Zorana Thalerja pod krinko spraševali o zasebnem življenju, ampak so preverjali, ali je podkupljiv. V javnem interesu je bilo izvedeti, kateri evropski poslanci so pripravljeni sprejeti podkupnino, in to je bila verjetno edina razpoložljiva metoda za pridobivanje odgovorov, ki niso namenjeni javnosti, kjer se politiki velikokrat slikajo kot pošteni, pravični, najboljši za naslednja štiri leta. Delovanje novinarjev je zagotovo bilo v javnem interesu, in da je poslanec odstopil z mesta evropskega poslanca, je hvalevredno, saj nekdo, ki je pripravljen sprejeti obljubo podkupnine ali podkupnino, ni zaupanja vredna oseba, primerna za ta položaj.

Katere so še potencialne teme za novinarsko preiskovanje v Sloveniji?

Blaž: Tem je nešteto, težava je v tem, kdo bi jih objavil!

Matej: Zakaj sva se pravzaprav midva odločila za knjigo? En odgovor je, da bi lahko to zgodbo objavljala v nadaljevanjih v časopisu, a je bilo preveč mencanja. Naredila sva pilotski test – ekskluzivni intervju z zelo pomembnim človekom sva ponudila za objavo velikemu slovenskemu mediju, a ga niso objavili. Stanje v novinarstvu danes je kritično zato, ker je slabo plačano in ker je ponudba novinarjev kljub množici medijev v Sloveniji večja od povpraševanja, poleg tega morajo novinarji vse prevečkat pisati v interesu delodajalca. Blaž: Poleg tega je eden glavnih problemov slovenske medijske scene, da ni pravih založnikov. Sicer imamo javni servis in Slovensko tiskovno agencijo, v zasebnem sektorju pa ni založnikov – medijski lastniki so postali pivovarji in razne finančne družbe. Lastniki najuglednejših zahodnih medijev, kot so na primer Spiegel, New York Times, Washington Post, so ugledne industrijske družine, ki imajo medije iz neke družbene odgovornosti in ne za kovanje lastnega dobička, kot je praksa v Sloveniji.