Novinar Zgaga prepričan, da sta z Berglundom dobro opravila svoje delo

Zgaga tudi verjame, da sta s finskim kolegom Magnusom Berglundom dobro opravila svoje delo, saj postopki v zvezi s korupcijo potekajo v treh državah.

Razpis, "ki ima katastrofalne posledice za slovensko vojsko" Nekdanji novinar Dela in Večera je razložil, da so nakupi zaupne narave izvzeti iz sistema javnega naročanja, tak sistem pa po njegovih besedah dopušča veliko možnosti za korupcijo. Po njegovem "mnenju in vedenju", je šlo v primeru razpisa za nakup oklepnikov 8X8 za razpis, "ki ima katastrofalne posledice za slovensko vojsko". Kot je dejal, je bil postopek nakupa izredno slabo voden in poln nepravilnosti, spomnil pa je tudi na ugotovitve policije in tožilstva treh držav, da je prišlo tudi do korupcijskih kaznivih dejanj.

S finskim novinarjem Magnusom Berglundom v stik stopila maja 2008 Razložil je, da sta s finskim novinarjem Magnusom Berglundom, avtorjem oddaje Resnica o Patrii, v stik stopila maja 2008. Dejal je, da sta preiskovala isto zadevo, vsak v svoji državi, njuno čezmejno sodelovanje pa je vodilo k velikemu uspehu. Lani spomladi je namreč v Ženevi o zadevi Patria predaval na konferenci mednarodne mreže preiskovalnih novinarjev. In če z Berglundom ne bi izpolnjevala novinarskih standardov, ju v Ženevo ne bi povabili, je prepričan Zgaga. Spomnil je tudi, da je Berglund eden najuglednejših novinarjev, za oddajo je tudi dobil nagrado.

Med zaslišanjem ga je predsednica komisije Eva Irgl vprašala, ali je on Berglunda vodil po Sloveniji, Zgaga pa ji je odgovoril, naj tovrstnih izrazov ne uporablja, saj je šlo za sodelovanje.

Irglova je Zgago povprašala še, ali je on Berglundu sugeriral, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša prejel podkupnino od Patrie, kar je bila tudi ena od navedb v oddaji. Zgaga je pojasnil, da on tega ni storil, je pa prepričan, da je Berglund imel utemeljen razlog, "da je objavil, kar je".

"Bistvo novinarja je, da obvešča javnost" Ker ga je Irglova večkrat vprašala, ali je bil Janša obsojen v zadevi Patria, je Zgaga pojasnil, da novinarji ne pišejo samo na podlagi pravnomočnih sodb. V takem primeru po njegovem mnenju novinarstva ne bi bilo, ampak bi imeli stenografe, ki bi prepisovali sodne odločbe. "Bistvo novinarja je, da obvešča javnost. Ko nekaj izve, mora to preveriti in ko preveri, stoji za objavo," je pojasnil.

Zaradi izteka časa je morala zaslišanje prekiniti Zaradi izteka časa je morala Irglova zaslišanje Zgage prekiniti. Prav tako komisiji ni uspelo zaslišati direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Plausteiner je namreč vlado zaprosil za odvezo varovanja tajnih podatkov, vendar vlada o tem še ni odločila. Vlada je sicer na seji sprejela sklep, da Plausteinerja razreši dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki so nastali v uradu. Kot so na vladi pojasnili v sporočilu za javnost, pa Plausteinerja ne morejo razrešiti tudi varovanja tajnih podatkov, ki jih urad pridobi na podlagi zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma od zavezancev, ki niso državni organi ter od organov držav članic EU ali tretjih držav. Vlada tudi nima pristojnosti Plausteinerja razrešiti dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki jih je urad pridobil od komisije za preprečevanje korupcije.

Za javnost v pretežnem delu zaprto zaslišanje kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča Za javnost pa je bilo v pretežnem delu zaprto zaslišanje kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča. Zimič je v uradnem zaznamku leta 2008 pisal o delno zanesljivem podatku, da naj bi direktor podjetja Progresija Andrej Lasbaher povedal znancem, da je od poslovneža Walterja Wolfa prejel dva milijona evrov za izhajanje brezplačnika Slovenski tednik. Svojega vira na odprti seji ni razkril, je pa zanikal, da je uradni zaznamek politično motiviran.