Po dveh odmevnih družbeno-ekoloških akcijah se je zgodilo le malo sistemskih sprememb. Običajno se zaplete med republiškim in občinskim inšpektoratom. Veliko je odvisno od inšpektorja.
Kakšno je stanje glede ilegalnih (črnih) odlagališč po državi? Se je zakonodaja kaj spremenila? S predstavnico društva Ekologov brez meja Uršo Zgojznik smo se pogovarjali o tem, kaj se je premaknilo na ravni pristojnih ministrstev in služb, pa tudi, kakšni so premiki v glavah Slovencev.
Do prve akcije leta 2010 se je zelo malo govorilo o problematiki divjih odlagališč, prav tako pa so se obstoječa slabo sanirala. Prav tako takrat ni bilo nobenega registra in nobenih podatkov niso imeli zbranih, je povedala Zgojznikova, ki pravi, da so kot civilna iniciativa v tistem obdobju prevzeli nalogo služb, ki bi morale biti za to pristojne. Obenem so tudi spodbudili nova civilna gibanja in aktivno državljanstvo, ki ga, kot poudarja, pri nas manjka.
Register – uporabno, a neizkoriščeno orodje
Register črnih odlagališč, ki je nastal v sklopu obeh akcij, ima po besedah sogovornice vrednost in je platforma, na kateri bi se stvar lahko odvijala naprej. Po njenih besedah se z ministrstvom za okolje in kmetijstvo sicer pogovarjajo o odkupu oziroma prenosu registra, a večjih premikov doslej ni bilo.
"V letu 2011, po prvi akciji, so vsem republiškim inšpektoratom odredili, da si razdelijo območja in okraje ter pregledajo tudi stanje v naravi. Pregledali so, ali je v naravi še toliko odlagališč in ali so res taka, kot so zabeležena v registru. Potem so pripravili razdelitev odlagališč, ki so v pristojnosti občin, in tistih, ki so v pristojnosti države."
Slaba razmejitev pristojnosti med inšpektorati
Po navedbah sogovornice se je kot ena večjih težav pokazala nejasna razmejitev nalog med posameznimi inšpektorati. Republiški je odgovoren za gradbene in nevarne odpadke, občinski pa za komunalne, ki jih je seveda več. Če so se na nekem odlagališču kopičili eni in drugi odpadki, se je pogosto zgodilo, da so inšpekcijske službe prelagale odgovornost, lokacija pa ni bila sanirana. Pregled so sicer opravili in inšpektorji so takrat, realno gledano, opravili svoje delo, a zatem se je marsikaj zanemarilo, pravi Zgojznikova.
Po besedah sogovornice se baze danes slabše uporabljajo, saj naj bi za omenjene službe pomenile dodatno delo, ki ga ne zmorejo opraviti, ker naj bi bile preobremenjene. Tako je veliko odvisno od tega, kako ravna posamezni inšpektor. Veliko pa je odvisno tudi od občin in lokalnih skupnosti.
Večjih ukrepov ministrstva ne opažajo
V društvu so se tudi na področju sprememb zakonodaje ukvarjali s tem, da bi z manjšimi, tudi drastičnimi ukrepi rešili problematiko divjih odlagališč. Z občinskimi in medobčinskimi inšpektorati so sedli za skupno mizo in poskušali najti rešitve, ki bi bile čim bolj preproste za implementacijo v trenutno zakonodajo.
"V zadnjem času smo opazili, da so poslanci potrdili zakon o varstvu okolja, s katerim so zvišali kazni." Vseeno pa je po njenih besedah ključnega pomena tudi to, da izrekanje kazni zaživi.
Nekatere občine uspešnejše od države
Veliko stvari je odvisnih tudi od pristojnih organov, ki so lahko pod okriljem ministrstev ali pa občin. Po besedah sogovornice so se ravno nekatere občine precej dobro angažirale z odloki in drugimi ukrepi na področju okoljevarstva. Na ravni ministrstva, razen kakšnih manjših ukrepov, drastičnih sprememb razmer ne opažajo.
"Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane"
Od leta 2012 se je med ljudmi povečala okoljska ozaveščenost, prav tako pa so se premiki zgodili na ravni pristojnih služb in podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki, ugotavljajo v društvu. Če je bilo v preteklosti pomembno predvsem vprašanje, kaj storiti z odpadki, pa se po besedah Zgojznikove zdaj posvečajo vprašanju, kaj storiti v naslednjih fazah (predelave). "Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane," doda.
1
