Sreda, 21. 7. 2021, 11.51
2 leti, 10 mesecev
Po mišji mrzlici na severnem Primorskem tudi zajčja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,78
5
Začetek tularemije oziroma zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede in povečane bezgavke.
Zaradi povečanega števila miši je letos, predvsem na severnem Primorskem, izbruhnila epidemija mišje mrzlice, ki se sicer počasi umirja. V zadnjih tednih pa se prav tako na severnem Primorskem pojavlja tudi tako imenovana zajčja mrzlica oziroma tularemija. Doslej so potrdili 17 okužb s to boleznijo.
Kot so še sporočili z novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo v zadnjih tednih na severnem Primorskem potrjenih skupno 17 okužb s tularemijo, in sicer: devet primerov na Tolminskem, sedem na Ajdovskem in eden na Goriškem. Gre za redko bolezen, ki je v regiji niso zabeležili že več desetletij.
Bakterija se prenaša s stikom z različnimi živalmi (zajci, kunci, voluharji, mišmi) in tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja npr. med kmečkimi opravili ter z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.
NIJZ je zato obvestil upravljavce vodovodov na severnem Primorskem o pojavu tularemije in jim poslal priporočila. Opozarja tudi, da je treba biti pozoren na morebitne iztrebke glodavcev ali poginule živali, še posebej pri zasebnih vodovodih, kjer se voda običajno ne dezinficira oz. kako drugače obdeluje.
Zajčjo mrzlico zdravijo z antibiotiki
Kot je pojasnila epidemiologinja Tatjana Frelih z novogoriške enote NIJZ, je sicer podvrsta te bakterije, ki se pojavlja v evropskem prostoru, manj virulentna od podvrste na ameriških tleh, zato se lahko zdravi z antibiotiki, do smrtnih primerov pa ne bi smelo prihajati.
Začetek tularemije oziroma zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede in povečane bezgavke.
Med zaščitne ukrepe sodijo: izogibanje truplom mrtvih ali bolnih živali oz. ustrezna zaščita pri stiku z njimi, uporaba maske pri delu v naravi in čiščenju drvarnic ter kleti. Pred okuženimi klopi, muhami in komarji pa se zaščitimo s primerno obleko ter z uporabo zaščitnih sredstev. Priporočljivo je, da ne pijemo vode, ki ni nadzorovana oz. ustrezno dezinficirana, ter da prostore, kjer shranjujemo hrano, zaščitimo pred mrčesom in glodavci.
5