Četrtek, 31. 8. 2023, 18.31
8 mesecev
Popoplavni rebalans in interventni zakon uspešno skozi sito DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Poslanci so podprli tudi novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Ta določa, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tista, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada.
DZ je soglasno, z 82 glasovi, potrdil rebalans proračuna, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic poplav namenja 520 milijonov evrov. Iz opozicije je bilo sicer med razpravo mogoče slišati kritike, da dokument ni dovolj ambiciozen in da bi moral prinesti rešitve, s katerimi ne bi bilo treba dodatno obremeniti prebivalstva in gospodarstva. DZ je prav tako sprejel interventni zakon, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Med ukrepi, ki so bili na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oziroma obvezni solidarnostni prispevek. Zakon je DZ sprejel s 56 glasovi koalicije, NSi in poslancev narodnosti. V SDS so bili vzdržani, proti ni bil nihče.
Rebalans, drugi letos, v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena.
Predvidenih 520 milijonov evrov bo, tako danes finančni minister Klemen Boštjančič, skrbno porabljenih, "poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel DZ". "Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno," je dejal minister.
Državna blagajna naj bi leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja
Rebalans sicer ne spreminja fiskalnega okvira oziroma zgornje meje dovoljenih odhodkov. S prvim rebalansom, v DZ sprejetim konec maja letos, so bili odhodki proračuna zmanjšani na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodki pa na raven 13,1 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja, kar v bruto domačem proizvodu (BDP) pomeni 4,5-odstotni delež. Boštjančič pa je že pred dnevi ocenil, da bo po primanjkljaj po zadnjih ocenah dosegel 4,9 odstotka.
Iz vrst poslancev SDS in NSi je bilo mogoče danes slišati, da bi moral rebalans že poseči v postavke na ministrstvih, da bi se ta odpovedala morebitnim nenujnim stroškom. Ob tem so pozvali k učinkovitemu črpanju evropskih sredstev. Uvedba solidarnostne sobote in obveznega prispevka naj bi medtem kazala na mačehovski odnos do gospodarstva in prebivalstva, ki sta prizadetim že pomagala s fizičnim delom in nakazili.
V koaliciji so na drugi strani pojasnjevali, da rebalans pomeni predvsem zelo hiter odziv na nesrečo, da bo denar čim prej prišel do prizadetih.
DZ potrdil interventni zakon za pomoč po poplavah
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je vlada pripravila, potem ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode.
Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Zadnji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.
Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto
Med ukrepi, ki so bili danes na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote oziroma obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter izplačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.
Premier Robert Golob je dopoldne poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
Sanacija posledic poplav bo velik izziv
V razpravi so poslanci poudarjali solidarnost in ugotavljali, da bo sanacija posledic poplav velik izziv. "Ko se bo sanacija končala, naj se ne pozabi na prizadeta območja, kot sta Savinjska dolina in Koroška," je vlado pozval Jani Prednik (SD).
Da je treba prizadetim pomagati, so soglašali tudi v opoziciji, a kot je dejal Zvonko Černač (SDS), za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe, dokler končna ocena škode še ni znana. Pozval je, naj se pomoč družinam, ki so ostale brez doma, zviša z 12 tisoč evrov na do 250 tisoč evrov. Predvsem pa se je zavzel za to, da naj se pred uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka "posrka vsa finančna proračunska sredstva, ki niso nujno potrebna za druge potrebe, in jih nameni v sklad za obnovo".
"Cilj in namen interventnega zakona je jasen: takojšnja pomoč, da se škoda čim prej sanira, da se čim prej vzpostavijo normalni pogoji življenja, da ljudje lahko začnejo živeti normalno," je dejala Mojca Šetinc Pašek (Svoboda). Spomnila je, da je po prvih ocenah škode po poplavah in plazovih za pet milijard evrov, ter dodala, da naj bi se v omenjeni sklad za obnovo steklo sedem milijard evrov.
Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.
