Sreda, 30. 8. 2023, 19.06
8 mesecev
Slovenija bo iz mehanizma za okrevanje zaprosila za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Vlada je danes potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi. Slovenija, ki je v nacionalnem načrtu za okrevanje do zdaj predvidela najem 545 milijonov evrov posojil, bo zaprosila še za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil. Skupaj torej maksimalno 1,3 milijarde evrov.
Slovenija je za izvedbo ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Slovenija je tako pustila neizkoriščen praktično cel paket možnih posojil in ima na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.
Vlada je sicer spremembe načrta za okrevanje sprejela julija in jih poslala v potrditev Evropski komisiji. A vmes se je zgodila vremenska ujma, ki je povzročila večmilijardno škodo. Vlada se je tako prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja sredstev za okrevanje po koronski krizi za naslavljanje izzivov, povezanih s poplavami in drugimi ujmami, ter za morebitne druge dodatne naložbe.
Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene
Vlada je po povodnji po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) proučila izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi pripravljenosti za prilagodljivost pri obravnavi omenjenih projektov, ki naj bi jo izrazila Evropska komisija, sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.
Pri tem bo ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026, ko se delovanje mehanizma za okrevanje izteče.
Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb, so pojasnili na Ukomu.
Vlada je Urad RS za okrevanje in odpornost, ki koordinira izvajanje mehanizma za okrevanje v Sloveniji, pooblastila, da da najpozneje do 31. avgusta, ko se izteče rok za to, v Bruselj posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil.
Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo s komisijo neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen načrt za okrevanje z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev, so še zapisali na Ukomu.
Končni znesek posojil bo lahko nižji od zaprošenega
Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca tega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od prožnosti in razumevanja, ki jo bo izkazala Evropska komisija, so dodali. Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji.
Še eden je solidarnostni sklad, iz katerega lahko Slovenija računa letos in v 2024 na skupno največ 400 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021–2027 na voljo 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014–2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov.
Sanacijo škode po poplavah bo lahko financiral tudi podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad, ki je sredstva pridobil za omilitev posledic energetske krize, bo lahko skladno z današnjim sklepom vlade ta namenil tudi za odpravo posledic po poplavah v gospodarstvu. Namensko premoženje sklada je vlada že julija povečala za skupaj 20 milijonov evrov v tem in prihodnjem letu.Ko so Slovenijo v začetku avgusta doletele katastrofalne razmere zaradi obilnega deževja in so poplave prizadele tudi podjetja, so bili pripravljeni intervencijski ukrepi, sprejeti z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, so po današnji seji spomnili na vladi.
Novela opredeljuje, da se lahko sredstva, omenjena v zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, namenijo tudi za ohranjanje likvidnostni v gospodarstvu po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.
Vlada bo tako podpisala dodatek k pogodbi, ki bo omogočal dodatni namen uporabe sredstev, in sicer bo Slovenski podjetniški sklad lahko že zagotovljena sredstva namenil tudi za likvidnostne ukrepe za odpravo posledic po poplavah.
Že julija je vlada na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize sprejela sklep, s katerim je povečala namensko premoženje Slovenskega podjetniškega sklada, in sicer z deset milijoni letos in deset milijoni evrov prihodnje leto.
